DRUGI TIR
Znano, koliko nas bo stala ena največjih investicij
Vlada je program označila za ekonomsko upravičen.
Odpri galerijo
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA – Vlada je danes soglasno potrdila investicijski program za drugi tir, infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek pa je povedala, da bo za investicijo potrebnih 1,194 milijarde evrov.
Investicija je finančno in ekonomsko upravičena, projekt pa se bo v celoti poplačal iz prihodkov 2TDK – dajatev prevoznikov tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper, je vlada sporočila prek twitterja.
Investicijski program predvideva dva scenarija, enega s sodelovanjem zaledne države in drugega, po katerem bi Slovenija ta trenutno največji načrtovani investicijski projekt v državi financirala sama. Čeprav je država v času prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja že začela pogovore z Madžarsko, so nato ti zamrli, madžarski premier Viktor Orban pa je nedavno celo izjavil, da so v Budimpešti zgodbo zaprli in se bodo osredotočili na sodelovanje s Trstom.
Predvideni znesek je po zagotovilih Bratuškove zelo natančno razdelan. Tako je 400 milijonov evrov predvidenega kapitalskega vložka, predvidoma bo dokapitalizacija v celoti izvedena iz državnega proračuna, in sicer v letih 2019, 2020, 2021 in 2022.
Dodatnih 200 milijonov evrov vložka Slovenije v primeru nesodelovanja zalednih držav je predvidenih v letih 2021 in 2022, a vlada danes še ni odločala o morebitnem sodelovanju Madžarske ali katere druge države pri gradnji projekta.
Poleg kapitalskega vložka se sredstva zagotavljajo z dajatvami za uporabnike, tretji del pa so evropska nepovratna sredstva v višini 250 milijonov evrov. Za največji del v višini 109 milijonov evrov je pogodba že podpisana, pogoj pa je, da je do konca maja finančna konstrukcija projekta zaprta.
Investicija je finančno in ekonomsko upravičena, projekt pa se bo v celoti poplačal iz prihodkov 2TDK – dajatev prevoznikov tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper, je vlada sporočila prek twitterja.
Investicijski program predvideva dva scenarija, enega s sodelovanjem zaledne države in drugega, po katerem bi Slovenija ta trenutno največji načrtovani investicijski projekt v državi financirala sama. Čeprav je država v času prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja že začela pogovore z Madžarsko, so nato ti zamrli, madžarski premier Viktor Orban pa je nedavno celo izjavil, da so v Budimpešti zgodbo zaprli in se bodo osredotočili na sodelovanje s Trstom.
Predvideni znesek je po zagotovilih Bratuškove zelo natančno razdelan. Tako je 400 milijonov evrov predvidenega kapitalskega vložka, predvidoma bo dokapitalizacija v celoti izvedena iz državnega proračuna, in sicer v letih 2019, 2020, 2021 in 2022.
Dodatnih 200 milijonov evrov vložka Slovenije v primeru nesodelovanja zalednih držav je predvidenih v letih 2021 in 2022, a vlada danes še ni odločala o morebitnem sodelovanju Madžarske ali katere druge države pri gradnji projekta.
Poleg kapitalskega vložka se sredstva zagotavljajo z dajatvami za uporabnike, tretji del pa so evropska nepovratna sredstva v višini 250 milijonov evrov. Za največji del v višini 109 milijonov evrov je pogodba že podpisana, pogoj pa je, da je do konca maja finančna konstrukcija projekta zaprta.
