Zobozdravnik Pavlović o popolni ukinitvi amalgama: kako škodljiv je zares?
Za otroke, mlajše od 15 let, nosečnice in doječe matere se amalgamske zalivke v zobozdravstvu že šesto leto ne uporabljajo več, namesto njih uporabljajo t. i. bele zalivke. Tej skupini ljudi bele zalivke v celoti krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, medtem ko jih morajo odrasli doplačati. Doslej so imeli na voljo tudi brezplačno amalgamsko zalivko, a bo ta od prihodnjega leta v Sloveniji in celotni EU prepovedana.
Postavlja pa se vprašanje, ali bodo bele zalivke po novem brez doplačila.
Koliko so amalgamske zalivke zdravju škodljive?
Amalgamske zobne zalivke veljajo zdravju škodljive. Ali zobozdravnika Krunoslava Pavlovića, ki je tudi predsednik Odbora za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici, preseneča, da so toliko časa ostale v uporabi?
Dolgoletni zobozdravnik pojasnjuje, da amalgamske zalivke niso toliko zdravju škodljive za paciente, kolikor so za zobozdravnike. »Amalgamske zalivke vsebujejo živo srebro, ki se sprošča v okolico predvsem ob izdelavi zalivke in njenem odstranjevanju. Škodljivim vplivom smo izpostavljeni predvsem zobozdravniki, zato se moramo primerno zaščititi,« pojasnjuje.
Bolj zadržani do amalgamskih zalivk so na ministrstvu za zdravje. »Amalgamske zobne zalivke vsebujejo živo srebro, ki je znan nevro- in toksični element. Dolgotrajna izpostavljenost živemu srebru lahko povzroči številne zdravstvene težave, vključno s težavami v delovanju centralnega živčnega sistema ter škodljivimi vplivi na srce, ledvice in imunski sistem.«
Zakaj so toliko časa kljub škodljivim snovem ostale v uporabi, Pavlović pojasnjuje: »Zgodovinsko gledano predstavlja amalgam enega od boljših javnozdravstvenih materialov, ki še danes nima čisto enakovredne alternative. Predvsem s stališča javnega zdravja – nuditi storitev čim širši množici ljudi z relativno majhnimi stroški. To je eden od razlogov, zakaj imajo zobozdravstveni sistemi v EU probleme pri iskanju alternativ,« nam je pojasnil.
Na ministrstvu ocenjujejo, da se večina pacientov odloča za bele zalivke ne zaradi morebitnih škodljivih lastnosti amalgamskih, temveč je vzrok predvsem estetski. »Bele zalivke imajo bolj naraven videz, saj so barvno usklajene z zobmi, kar omogoča estetsko prijetnejšo rešitev pri obnovi zob.«
Netransparentnost pri beleženju belih kompozitnih zalivk
Po podatkih ZD Ljubljana se za brezplačne srebrne zalivke odloči le še okoli deset odstotkov pacientov. Ali ta številka drži? »Težava je v tem, da se vse zalivke pri ZZZS beležijo kot amalgamske, zato ne vemo, koliko ljudi se je dejansko odločilo za doplačilo za bele kompozitne zalivke. Tukaj vidim težavo v netransparentnosti beleženja podatkov pri ZZZS,« je kritičen Pavlović.
Bodo bele po novem brezplačne?
Ker pacienti od naslednjega leta ne bodo imeli brezplačne alternative pri zalivkah, se postavlja vprašanje, ali bo to storitev krila zdravstvena zavarovalnica.
Pavlović z načrti ministrstva ali ZZZS, kot pravi, ni seznanjen, a dodaja, da v nobeni od držav EU bela zalivka ni v celoti krita iz ene od oblik državnih blagajn, temveč gre vedno za kombinacijo z doplačilom, zasebnim zavarovanjem itn.
Zobozdravniki, tako Pavlović, si želijo za paciente uporabljati najsodobnejše materiale, a si hkrati tudi želijo transparentnega in enakopravnega zobozdravstvenega sistema. »Vsi pacienti bi morali imeti enako možnost do izpolnitve pravočasne in primerne zobozdravstvene storitve. K transparentnosti pripomorejo tudi jasni plačilni pogoji s strani ZZZS. Torej, zobozdravstvena storitev mora biti krita v realni ceni in ne po modelu ZZZS, ki temelji na številnih povprečkih, ki na koncu pomenijo podplačane zobozdravstvene storitve,« pojasnjuje.
V načrtu ministrstva za zdravje in ZZZS je zapisano, »da ob predpostavkah, da bo kompozitna zalivka pravica za vse zavarovane osebe in da se ohrani enaka dostopnost do te pravice, bodo potrebna dodatna sredstva za financiranje kompozitnih zalivk, in sicer za povečan obseg dela in povečane materialne stroške, v skupnem letnem obsegu 14,80 milijona evrov. K temu je treba vključiti strošek dela in strošek dodatnih ekip, od tega 11,9 milijona evrov zaradi dodatnih realiziranih točk in 2,9 milijona evrov zaradi dodatnih materialnih stroškov, ker je kompozit dražji kot amalgam.
Odstranjevanje amalgamskih zalivk je sicer brezplačno, pravijo v ZD Ljubljana, medtem ko je treba za belo zalivko v ZD Ljubljana doplačati do 50 evrov.
Prepoved uporabe amalgamskih zobnih zalivk, ki bo začela veljati leta 2025, je del regulative Evropske unije in velja na celotnem območju EU. Z ministrstva za zdravje so dodali, da sta se Evropski svet in Evropski parlament dogovorila, da kljub omenjeni letnici 2025 za nekatere države, ki imajo specifično ureditev financiranja amalgama, ta prehod podaljšajo do sredine 2026.