ZOO Ljubljana je prvič v naravo izpustil potomce svojih živali
Pred dnevi, bilo je 4. julija, je bilo v avstrijskih Visokih Turah v naravo izpuščenih enajst alpskih kozorogov iz treh evropskih živalskih vrtov. Poleg ljubljanskega živalskega vrta sta s svojimi živalmi sodelovala salzburški Hellbrunn in stuttgartski živalski vrt Wilhelma.
Alpski kozorog je bil nekoč razširjen v velikem delu Alp, z neusmiljenim lovom pa ga je človek skoraj povsod iztrebil, z eno izjemo: na začetku 19. stoletja je v italijanskem narodnem parku Gran Paradiso živela preostala populacija približno sto živali, prednikov vseh alpskih kozorogov, ki danes živijo v Alpah. Zaradi strogega varstva in ukrepov za ponovno naselitev je ta karizmatična avtohtona gorska koza zdaj ponovno razširjena v številnih regijah Alp, vključno z deli gorovja Visoke Ture v Avstriji.
Pet božanstev
Leta 2023 je bilo na območju Grossarltal v naravo preseljenih deset alpskih kozorogov iz različnih živalskih vrtov, da bi spodbudili povezovanje med prostoživečimi populacijami, ki še niso trajno povezane. Ta projekt, rezultat lokalne pobude, je temeljil na dobro utemeljeni študiji izvedljivosti, ki je pokazala primernost habitata za kozoroge. Po prvi uspešni ponovni naselitvi v lanskem letu so se Avstrijci na priporočilo koordinatorice Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev – EAZA obrnili na ZOO Ljubljana, in sicer s prošnjo, ali bi pri projektu sodelovali tudi kolegi iz Ljubljane, ki imajo z 28 živalmi eno izmed treh največjih čred alpskih kozorogov med živalskimi vrtovi v omenjeni zvezi.
Projektu so namenili pet mladih kozorogov, in sicer triletnega samca, dvoletno samico in tri enoletne samice. Zaradi pomembnosti sodelovanja v takšnem projektu so ljubljanske alpske kozoroge simbolično poimenovali po slovanskih božanstvih – Perun, Maja, Vesna, Živa in Zarja. Alpske kozoroge so na tej poti spremljali strokovna vodja Bojana Stranjac, kuratorka živali Špela Štrus ter vodja veterinarske službe dr. Pavel Kvapil.
5 jih ima nov dom.
Pred odhodom so bili alpski kozorogi deležni podrobnejšega veterinarskega pregleda in testiranja na različne nalezljive bolezni. Poleg potrdila, da so živali zdrave in v dobri telesni kondiciji, so za odhod v naravo potrebovale še ustrezne transportne dokumente ter ušesne značke s številkami. Kozoroge so 3. julija v lesenih boksih s kombijem prepeljali v Avstrijo, in sicer v kraj Hüttschlag.
Samec Perun in samica Maja sta dobila telemetrični ovratnici, na podlagi katerih ju bo mogoče spremljati eno leto. Naslednji dan so bokse z alpskimi kozorogi prepeljali do zadnje koče na višini 1483 metrov, od tam pa s helikopterjem nad zgornjo gozdno mejo.
Izvrstni plezalci
Že domače koze so zelo spretne in poskočne, njihovi sorodniki kozorogi pa so resnično pravi alpinisti. Tudi na skoraj navpičnih stenah najdejo najmanjše police in izbokline, kjer potem spretno lovijo ravnotežje na svojih parkljih. Njihove izjemne plezalne sposobnosti jih varujejo pred plenilci, pred gorskim mrazom pa jih ščiti gost kožuh.
Nepozaben izpust
Predsednik strokovnega sveta ZOO Ljubljana dr. Hubert Potočnik je ob tem povedal: »Na območju Slovenije naj bi bil kozorog iztrebljen v drugi polovici 17. stoletja, a trdnih dokazov o tem do pred kratkim nismo imeli. Na podlagi arheo-zooloških in genetskih analiz pa so utemeljili, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta, ki je živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju. Dragocene izkušnje, pridobljene pri izpustu kozorogov v Visokih Turah, bodo lahko pomagale tudi kozorogom v slovenskem alpskem svetu, saj bodo zaradi prostorske razdrobljenosti majhnih populacij sčasoma tudi ti potrebovali podobne ukrepe doseljevanja za ohranitev vrste v Sloveniji.«
Na območju Slovenije naj bi bil kozorog iztrebljen v drugi polovici 17. stoletja.
Izvedeli smo, da je bil izpust alpskih kozorogov v naravo za vse prisotne nepozaben in neskončno čustven dogodek. Ena izmed najpomembnejših nalog sodobnih živalskih vrtov je namreč ohranjanje zdrave in genetsko dovolj pestre populacije posameznih ogroženih živalskih vrst, predvsem zato, da lahko potem v primeru potreb za vračanje živali v naravo v okviru naravovarstvenih projektov to tudi izvedejo.
