DOGOVORA ŠE VEDNO NI
Zorčič popenil: Imate polna usta komunizma
Na kolegiju so poslanci govorili o usodi nepovezanih poslancev. Zorčič je dejal, da bo odstopil, če bo odstopila celotna vlada.
Odpri galerijo
Poslanske skupine LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev (NeP) na kolegiju predsednika državnega zbora ponovno niso bile uspešne s predlogom za prerazporeditev mest v delovnih telesih in vključitev NeP. Dogovora niti neformalni sestanek ni prinesel. Te opozicijske stranke opozarjajo na parlamentarno prakso in demokracijo ter napovedujejo nov poskus.
Kolegij predsednika državnega zbora je že v sredo s podporo koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS in Desusa ter poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže odločil, da poslanci NeP Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić in Jurij Lep ne bodo člani delovnih teles državnega zbora.
Opozicija je napovedala ponovni poskus, a se danes niti na neformalnem posvetu niti na poznejšem kolegiju predsednika državnega zbora niso mogli dogovoriti. LMŠ, Levica, SD, SAB in NeP za svoj predlog, ki je vključeval prerazporeditev mest v delovnih telesih, ki so jih zasedali trije nekdanji poslanci SMC, v opozicijo, ni imela potrebne absolutne večine. Člani poslanskih skupin koalicije, Desusa in SNS so bili vzdržani, poslanca narodnih manjšin ni bilo.
Kot je opozorila vodja NeP Janja Sluga, so predlagali, da nepovezani poslanci mesta v delovnih telesih, ki so jih prej zasedali, odnesejo s seboj, in sicer z namenom, da bi s tem povzročili čim manj nevšečnosti.
Po kolegiju so v večjem delu opozicije napovedali ponovni predlog za prerazporeditev mest v delovnih telesih, in sicer glede na velikost poslanskih skupin. Opozarjajo namreč, da ima SMC po tistem, ko so jo zapustili trije poslanci, 12 mest preveč. Kot je sicer opozoril predsednik državnega zbora Zorčič, poslovnik veleva, da vsaka poslanska skupina zaseda določeno število mest v delovnih telesih. Tako govorijo o tem, ali bo državni zbor normalno deloval ali ne.
»Danes je črn dan za slovenski parlamentarizem,« je ocenil v izjavi po seji kolegija. Postopki, ki so v preteklosti potekali relativno normalno, so danes po njegovem mnenju očitno ugrabljeni zaradi interesov vladajoče koalicije.
Po Zorčičevih ocenah bodo položaj težko razrešili, saj je državni zbor trenutno po svoje talec večine. »Nekateri imate polna usta komunizma. A mi gremo v najslabše vrste komunizma, v enostrankarski sistem. Pogovarjamo se o demokraciji,« je bil še oster Zorčič.
Koalicija, ki se danes ni izrekala, je sicer poskušala Zorčiča konec marca razrešiti, a neuspešno. Poskušali naj bi ponovno. Zorčič je danes po kolegiju povedal, da za zdaj na mizi nima takega predloga. O svojem morebitnem odstopu pa je dejal: »Pripravljen sem odstopiti, če je temu pripravljena slediti koalicija in odstopiti celotna vlada.«
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v izjavi opozoril, da so koalicijske stranke, SNS, Desus in poslanca narodnih manjšin odločili, da štirje poslanci nimajo pravice sodelovati v delu zakonodajnega postopka, kar da je kršenje ustave, parlamentarne prakse in poslovnika. Dodal je, da so tokrat šli poslanci Desusa, SNS in manjšin predaleč.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da je v tem primeru strankokracija prevladala nad demokracijo. Molk koalicije je po njegovem mnenju pokazal, da so v državi in državnem zboru v velikih težavah, da državni zbor ne bo več deloval normalno in so v pat položaju. Spomnil je, da je štirim poslancem onemogočeno sodelovanje v delovnih telesih. Po Hanovih ocenah bi predsednik republike Borut Pahor moral sklicati posvet predsednikov strank in vodij poslanskih skupin, kjer bi se morali dogovoriti o delovanju.
Tudi v SAB morebitni obstrukciji dela niso naklonjeni, saj bi s tem dali koaliciji proste roke, da z minimalno razpravo sprejme predloge, je v izjavi dejala vodja poslancev SAB Maša Kociper. Po njenem mnenju pa so v državnem zboru priče nevarni praksi, o kateri bi bilo treba obvestiti tudi mednarodne institucije. Kot je dejala, ne gre le za to, da se štirim poslancem odvzame pravica odločanja v delovnih telesih in za kršenje parlamentarne prakse, ampak za mnogo več.
Slugova pa je v izjavi ugotavljala, da se je danes dokončno pokazalo, »da ta koalicija skupaj s satelitskimi strankami ne misli izpustiti iz rok vseh vzvodov diktature, ki jih še drži«. »Parlament po tej razpravi ni več to, kar je bil pred 30 leti, ampak postajamo vse bolj podobni Belorusiji,« je ugotavljala.
Kolegij predsednika državnega zbora je že v sredo s podporo koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS in Desusa ter poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže odločil, da poslanci NeP Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić in Jurij Lep ne bodo člani delovnih teles državnega zbora.
Opozicija je napovedala ponovni poskus, a se danes niti na neformalnem posvetu niti na poznejšem kolegiju predsednika državnega zbora niso mogli dogovoriti. LMŠ, Levica, SD, SAB in NeP za svoj predlog, ki je vključeval prerazporeditev mest v delovnih telesih, ki so jih zasedali trije nekdanji poslanci SMC, v opozicijo, ni imela potrebne absolutne večine. Člani poslanskih skupin koalicije, Desusa in SNS so bili vzdržani, poslanca narodnih manjšin ni bilo.
Kot je opozorila vodja NeP Janja Sluga, so predlagali, da nepovezani poslanci mesta v delovnih telesih, ki so jih prej zasedali, odnesejo s seboj, in sicer z namenom, da bi s tem povzročili čim manj nevšečnosti.
Prerazporeditev mest v delovnih telesih
Po kolegiju so v večjem delu opozicije napovedali ponovni predlog za prerazporeditev mest v delovnih telesih, in sicer glede na velikost poslanskih skupin. Opozarjajo namreč, da ima SMC po tistem, ko so jo zapustili trije poslanci, 12 mest preveč. Kot je sicer opozoril predsednik državnega zbora Zorčič, poslovnik veleva, da vsaka poslanska skupina zaseda določeno število mest v delovnih telesih. Tako govorijo o tem, ali bo državni zbor normalno deloval ali ne.
»Danes je črn dan za slovenski parlamentarizem,« je ocenil v izjavi po seji kolegija. Postopki, ki so v preteklosti potekali relativno normalno, so danes po njegovem mnenju očitno ugrabljeni zaradi interesov vladajoče koalicije.
Po Zorčičevih ocenah bodo položaj težko razrešili, saj je državni zbor trenutno po svoje talec večine. »Nekateri imate polna usta komunizma. A mi gremo v najslabše vrste komunizma, v enostrankarski sistem. Pogovarjamo se o demokraciji,« je bil še oster Zorčič.
Koalicija, ki se danes ni izrekala, je sicer poskušala Zorčiča konec marca razrešiti, a neuspešno. Poskušali naj bi ponovno. Zorčič je danes po kolegiju povedal, da za zdaj na mizi nima takega predloga. O svojem morebitnem odstopu pa je dejal: »Pripravljen sem odstopiti, če je temu pripravljena slediti koalicija in odstopiti celotna vlada.«
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v izjavi opozoril, da so koalicijske stranke, SNS, Desus in poslanca narodnih manjšin odločili, da štirje poslanci nimajo pravice sodelovati v delu zakonodajnega postopka, kar da je kršenje ustave, parlamentarne prakse in poslovnika. Dodal je, da so tokrat šli poslanci Desusa, SNS in manjšin predaleč.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da je v tem primeru strankokracija prevladala nad demokracijo. Molk koalicije je po njegovem mnenju pokazal, da so v državi in državnem zboru v velikih težavah, da državni zbor ne bo več deloval normalno in so v pat položaju. Spomnil je, da je štirim poslancem onemogočeno sodelovanje v delovnih telesih. Po Hanovih ocenah bi predsednik republike Borut Pahor moral sklicati posvet predsednikov strank in vodij poslanskih skupin, kjer bi se morali dogovoriti o delovanju.
Janja Sluga: Postajamo vse bolj podobni Belorusiji
Tudi po ocenah vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca je današnje dejanje zavrnitev temeljnih načel demokratičnosti. »Državni zbor postaja s porušenimi razmerji podaljšek vlade, le glasovalni stroj in nepotrebna ovira za to, da vlada izpelje, kar je načrt predsednika vlade,« meni. Če bodo ostali v takem položaju, kjer ima koalicija, čeprav je manjšinska, v odborih in komisijah prepričljivo večino, bo opozicija uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, tako v parlamentu kot zunaj njega, je napovedal. Morebitna obstrukcija dela državnega zbora pa bi po njegovem mnenju pomenila, da so se vdali.
Tudi v SAB morebitni obstrukciji dela niso naklonjeni, saj bi s tem dali koaliciji proste roke, da z minimalno razpravo sprejme predloge, je v izjavi dejala vodja poslancev SAB Maša Kociper. Po njenem mnenju pa so v državnem zboru priče nevarni praksi, o kateri bi bilo treba obvestiti tudi mednarodne institucije. Kot je dejala, ne gre le za to, da se štirim poslancem odvzame pravica odločanja v delovnih telesih in za kršenje parlamentarne prakse, ampak za mnogo več.
Slugova pa je v izjavi ugotavljala, da se je danes dokončno pokazalo, »da ta koalicija skupaj s satelitskimi strankami ne misli izpustiti iz rok vseh vzvodov diktature, ki jih še drži«. »Parlament po tej razpravi ni več to, kar je bil pred 30 leti, ampak postajamo vse bolj podobni Belorusiji,« je ugotavljala.