Župan bi iz svojega žepa plačal kazen za protestni shod

VODICE, BREZOVICA – Jutri popoldne bodo v Vodicah izvedli opozorilni shod. Občani se bodo znova sprehajali po prehodu za pešce, skozi vas se bodo zato vile še daljše kolone pločevine. V Vodicah se je resnična gneča začela, ko so – ob osebnih in manjših vozilih, ki tukaj najdejo bližnjico med gorenjsko in štajersko avtocesto – v bližini zgradili poslovno cono Komenda. Kdo je zamočil, da takrat ni bila zgrajena še obvoznica okoli Vodic, na katero bi usmerili tovorni promet iz cone in vanjo? Odgovor ni preprost.


Spomnimo: prve aktivnosti za to obvoznico so se začele leta 1997, 10 let zatem je bil sprejet državni lokacijski načrt, okoljevarstveno dovoljenje so dobili pred osmimi leti in ga vmes tudi izgubili oziroma je poteklo. Zdaj bi ga morali pridobiti znova. »Ne vem, zakaj tega dovoljenja niso podaljšali že leta 2016, ko je zapadlo. Je kriv kdo na Darsu?« se sprašuje Brane Bogovič, ki je vodil vodiško civilno iniciativo za obvoznico, ko je pred dvema letoma organizirala tudi protestne sprehode na prehodih za pešce.



Vodiški župan Aco Franc Šuštar pojasni, da bo zdaj občina izvajala vse nadaljnje aktivnosti in protestne shode: »Obljubljeno je bilo, da se bo letos začela graditi in da bo drugo leto odprtje. Tukaj vre – ne samo na cesti, ampak tudi na občinskem svetu«.
Marjan Koler z Darsa je pojasnil, da so konec avgusta imeli na okoljem ministrstvu sestanek glede vodiške obvoznice. »Zaključki sestanka gredo v smeri konstruktivnega sodelovanja različnih resorjev.« Šuštar pravi, da so v 30-dnevnem obdobju, ko poteka uskladitev ministrstev in drugih vpletenih. »Mi trdimo, da se v prostoru ni zgodilo nič novega, da bi bilo treba ponoviti vse postopke; za nas je nesprejemljivo, da čakamo še štiri, pet let. Nesprejemljivo je, da državne institucije ne sodelujejo med seboj, ampak si izmišljajo nove in nove zahteve.« Zadnji stavek bi lahko slišali še kje drugje pri nas – recimo na Brezovici.

Bo kdo odgovarjal?

Ko je bil premier Borut Pahor, je njegova vlada sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu drugi avtocestni priključek na Brezovici, ki z okoliškimi vasmi in občinami tvori ljubljansko zaledje. Priključek za Brezovico bi predvsem pospešil pot življu, ki se cijazi skozi brezoviške semaforje in ustvarja dolge kolone pločevine. Nov izvoz bi stal poltretji kilometer naprej od sedanjega; ker pa bi od njega pot vodila neposredno na Barje in tamkajšnja naselja, bi se gneča porazdelila in posledično zmanjšala.
A devet let po uredbi se je zapletlo pri okoljevarstvenem soglasju. Agencija za okolje je zavrgla vlogo Darsa za podaljšanje roka za dopolnitev vloge. Dars je pohitel z obrazložitvijo, da je sklep Arsa prenagljen, ter takoj napovedal pritožbo – a tudi v tem primeru je bilo okoljevarstveno soglasje Arsa za priključek Dragomer izdano decembra 2012, Dars pa je nato septembra 2017 vložil prošnjo za podaljšanje okoljevarstvenega soglasja.


»Nato smo 17. novembra 2017 prejeli poziv Arsa, da je treba izdelati novelacijo presoje vplivov na okolje,« pojasnjuje Dars. V zadnji zavrnitvi je Dars hotel podaljšanje roka do aprila naslednje leto. Ne preseneča, da je župan Brezovice Metod Ropret kar malce ogorčen: »Dobršen del krivde je na pripravljavcu študije. Tempo ni bil primeren,« karseda diplomatsko ošvrkne Dars, a vendarle še upa, da bodo omogočili skorajšen premik z mrtve točke.

Ropret pravi, da Brezovica trpi zaradi dnevnih migracij, poleti zaradi turističnih: »Mi ljudi mirimo, dajemo jim podatke, ampak enkrat bodo imeli tega dovolj,« opozarja župan. Njegov vodiški kolega po funkciji prevzema organizacijo protestnih s(pre)hodov in pravi: »Kazen zaradi shodov lahko dobim in jo bom iz lastnega žepa plačal. Župan pač sprejme odgovornost.« Nato pa Šuštar zastavi retorično vprašanje: »Nezaslišano in nedopustno je, da je bilo izdano soglasje in presoja vplivov na okolju, pa ni bilo podaljšano. A je kdo na teh visokih položajih res odgovarjal?«