BOJ ZA PREŽIVETJE
Župan bolj za gasilce, ki mu dajejo glasove
O tem so prepričani litijski borci z rdečim petelinom, ki se z občinarji od lani dajejo za preživetje svoje prostovoljske dejavnosti.
Odpri galerijo
Leta 2018 so prostovoljni gasilci iz Litije dobili eno najmlajših vodstev pri nas. Njihov predsednik je postal Jan Marko, danes je star 29 let, poveljnik Blaž Kokovica je samo tri leta starejši. Omenjeno društvo deluje na območju, kjer biva približno 7000 prebivalcev. Obenem je gasilska enota širšega pomena: ob požarih in raznoraznih ujmah pokrivajo vse živo, tudi prometne nesreče, razlitje nevarnih snovi, reševanje na vodi, kot osrednja enota so dolžni pomagati tudi drugim. Na leto zabeležijo od 50 do 80 intervencij.
Približno stotnija članic in članov, polovica je operativnih, letos praznuje 135 let svojega društva. Tako lepe in častitljive obletnice ne bodo zaznamovali. Zdi se, da se društvo še vedno pobira po lanskem sporu z litijsko občino, ki je ne nazadnje polno odgovorna za delovanje tamkajšnje gasilske službe.
V prvi polovici septembra lani se je v slovenski gasilski družini, ki slovi po neizmerni solidarnosti, pripadnosti, množičnosti in urejenosti, pojavil litijski madež. Ker so že predolgo tulili v prazno, so morali nekaj storiti. Sklenili so, da zamrznejo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe, prekinili so svoje delovanje in sporočili, da se, dokler se razmere ne uredijo, v gasilske akcije pač ne bodo podajali. »Letos nismo za svoje delovanje od občine prejeli niti evra!« je pred letom dni potožil predsednik PGD Litija Jan Marko. Na javni pritisk se je župan Franci Rokavec odzval tako, da se je težko pričakovani denar na lepem pojavil in bil še isti dan nakazan. »Večino odprtih finančnih obveznosti, ki jih imamo do PGD Litija, je občina Litija še danes (10. septembra 2019) rešila,« je sporočil.
Poveljnik Blaž Kokovica se takole spominja: »Lani smo prišli do točke, ko nismo imeli več za vzdrževanje vozil, opreme, gasilskega doma. Po toliko letih smo si zaželeli tudi boljšega odnosa z občino. Mi smo vendarle sami prostovoljci in pomagamo zastonj, zaradi česar nam ni jasno, zakaj bi morali za nujno in predpisano opremo, s katero rešujemo in pomagamo lokalni skupnosti, fehtati po hišah ali, še huje, se zakreditirati do ušes, kot smo se pri zadnji večji pridobitvi. Seveda se zavedam, da smo si z lansko akcijo prilepili precejšen črni madež, ki se ga še nismo znebili.« Vendarle opaža, da so dosegli, da so se tudi preostala društva, vseh skupaj jih je 13, začela zavedati, da gre za gasilstvo v njihovi občini občutno premalo denarja.
Po letu ga dvom še vedno razjeda. Po svoje, kot pravi, je bila velikanska sreča, da se ravno v obdobju njihove nepokorščine ni zgodila nobena nesreča, po drugi strani »pa je škoda, da se ni zgodilo nič, saj bi lahko ljudje, ki odločno premalo poznajo gasilstvo in naše probleme, le tako končno videli, kako pomembni in nepogrešljivi smo«.
Ker za nemoteno delovanje potrebujejo približno 70.000 evrov na leto, si želijo, da se končno uredi sistem financiranja. »V nasprotnem bo šlo še naprej v nič toliko dragocenega časa, naših živcev, volje in ne nazadnje motivacije,« je sklenil gasilski poveljnik. Ter ob koncu s prstom pokazal še na politični faktor kot tudi na tradicionalno fovšijo. Župan naj bi bil namreč bolj naklonjen tistim gasilskim društvom, ki prihajajo iz okolij, ki mu prinašajo volilne glasove, prav ta okolja pa naj bi bila že tradicionalno zavistna do Litije.
Pa še nekaj: tudi po skoraj treh letih, odkar je PGD Litija dobil novo vodstvo, se na občini še ni našel junak, ki bi na njihovi spletni strani to popravil. Tudi to kaže na skrhan in površen odnos, ki ga ima občina do gasilcev.
Približno stotnija članic in članov, polovica je operativnih, letos praznuje 135 let svojega društva. Tako lepe in častitljive obletnice ne bodo zaznamovali. Zdi se, da se društvo še vedno pobira po lanskem sporu z litijsko občino, ki je ne nazadnje polno odgovorna za delovanje tamkajšnje gasilske službe.
Za denar nočejo fehtati
Pravzaprav je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo litijskim gasilcem dokončno prekipelo. Vsaj 15 let se je menda že vlekel na moč površen odnos do njihovega poslanstva. Vzrok za njihovo nepokorščino pa so bile neporavnane finančne obveznosti s strani litijske občine in pasivno dojemanje njihovih težav.V prvi polovici septembra lani se je v slovenski gasilski družini, ki slovi po neizmerni solidarnosti, pripadnosti, množičnosti in urejenosti, pojavil litijski madež. Ker so že predolgo tulili v prazno, so morali nekaj storiti. Sklenili so, da zamrznejo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe, prekinili so svoje delovanje in sporočili, da se, dokler se razmere ne uredijo, v gasilske akcije pač ne bodo podajali. »Letos nismo za svoje delovanje od občine prejeli niti evra!« je pred letom dni potožil predsednik PGD Litija Jan Marko. Na javni pritisk se je župan Franci Rokavec odzval tako, da se je težko pričakovani denar na lepem pojavil in bil še isti dan nakazan. »Večino odprtih finančnih obveznosti, ki jih imamo do PGD Litija, je občina Litija še danes (10. septembra 2019) rešila,« je sporočil.
Občina je izpolnila obveznosti Franci Rokavec, župan občine Litija: "V skladu z dogovorom, ki smo ga sprejeli med Gasilsko zvezo Litija, PGD Litija in občino Litija, se je v tem letu zagotovilo, da so bile vse realizirane odprte obveznosti do PGD Litija poplačane, tako kot se je to zgodilo še vsako leto. V petletnem planu razvoja gasilstva se je dogovorilo za način dobave dveh večnamenskih gasilskih vozil s cisterno, povečali smo okvir sofinanciranja občine za osnovni del vsakega nabavljenega vozila na področju gasilstva v občini Litija od zdaj naprej. Na področju investicij in izgradnje novega gasilskega doma pa se je ustanovil Odbor za izgradnjo novega gasilskega večnamenskega centra, ki je sestavljen s strani PGD Litija, Mestne skupnosti Litija, Gasilske zveze Litija in občine Litija.«
Poveljnik Blaž Kokovica se takole spominja: »Lani smo prišli do točke, ko nismo imeli več za vzdrževanje vozil, opreme, gasilskega doma. Po toliko letih smo si zaželeli tudi boljšega odnosa z občino. Mi smo vendarle sami prostovoljci in pomagamo zastonj, zaradi česar nam ni jasno, zakaj bi morali za nujno in predpisano opremo, s katero rešujemo in pomagamo lokalni skupnosti, fehtati po hišah ali, še huje, se zakreditirati do ušes, kot smo se pri zadnji večji pridobitvi. Seveda se zavedam, da smo si z lansko akcijo prilepili precejšen črni madež, ki se ga še nismo znebili.« Vendarle opaža, da so dosegli, da so se tudi preostala društva, vseh skupaj jih je 13, začela zavedati, da gre za gasilstvo v njihovi občini občutno premalo denarja.
Po letu ga dvom še vedno razjeda. Po svoje, kot pravi, je bila velikanska sreča, da se ravno v obdobju njihove nepokorščine ni zgodila nobena nesreča, po drugi strani »pa je škoda, da se ni zgodilo nič, saj bi lahko ljudje, ki odločno premalo poznajo gasilstvo in naše probleme, le tako končno videli, kako pomembni in nepogrešljivi smo«.
Skrhano in površno sožitje
Čeprav Kokovica nesreče nikomur ne privošči, bi bilo, kot pravi, za razrešitev njihovih težav bolje, če bi se v lanskih septembrskih dneh res kaj zgodilo. Tako pa je že kmalu vse potihnilo. Občina je denar sicer takoj nakazala, dva tedna po tistem so tudi razgrnili svoje zahteve o novem sistemu financiranja, ureditvi prostorske stiske ter da bi se končno uredile zadeve z delodajalci glede nadomestil. »Na tistem srečanju so bili vsi za,« se spominja Kokovica, potem pa se je, smo izvedeli, na litijske gasilce bolj ali manj znova pozabilo.Ker za nemoteno delovanje potrebujejo približno 70.000 evrov na leto, si želijo, da se končno uredi sistem financiranja. »V nasprotnem bo šlo še naprej v nič toliko dragocenega časa, naših živcev, volje in ne nazadnje motivacije,« je sklenil gasilski poveljnik. Ter ob koncu s prstom pokazal še na politični faktor kot tudi na tradicionalno fovšijo. Župan naj bi bil namreč bolj naklonjen tistim gasilskim društvom, ki prihajajo iz okolij, ki mu prinašajo volilne glasove, prav ta okolja pa naj bi bila že tradicionalno zavistna do Litije.
Pa še nekaj: tudi po skoraj treh letih, odkar je PGD Litija dobil novo vodstvo, se na občini še ni našel junak, ki bi na njihovi spletni strani to popravil. Tudi to kaže na skrhan in površen odnos, ki ga ima občina do gasilcev.