Župan zanika obtožbe, pije le po protokolu

Čeravno Milan Balažic ni nepopisan list slovenske diplomacije in politike, bo očitno najbolj ostal v spominu javnosti po županovanju Moravčam, saj mu je uspelo ustaviti odlaganje odpadkov družbe Termit. »Tovornjaki smrti niti v prihodnje ne bodo več vozili v Moravško dolino,« je zmagoslavno naznanil pred mesecem občankam in občanom v občinskem glasilu, dasiravno v istem zapisu omenja, da je Termit zaradi neke njegove izjave vložil tožbo. »Vodstvo Termita bije svoje vnaprej izgubljene pravniške jeremijade,« je napovedal. A zdi se, da to ni edina pravna bitka, v kateri se Balažic bori za (svojo) resnico.

Izgorelost, nadure in obtožbe

V uredništvo smo prejeli 21-stransko pisanje z naslovom Zagovor na moravškem procesu in izpod prstov Saša Mikliča, zdaj že nekdanjega županovega sodelavca na občini. Balažic je bil pred leti Mikličev mentor pri diplomi na fakulteti za družbene vede (FDV). Nato so aprila lani v ljubljanskem City hotelu javno predstavili novo stranko Novi socialdemokrati (NSD), v kateri je bil za predsednika imenovan Balažic, Miklič pa je bil tajnik.

Glede na spletne zapise nihče od njiju ni več v vodstvu NSD, kar je razumljivo: Balažic je decembra lani postal župan, pri tem pa mu je pomagal Miklič.

»Ko sem februarja tudi formalno začel delati v Moravčah, me je dr. Milan Balažic poklical k sebi in rekel, da je naštudiral celotno zakonodajo ter ugotovil, da je kot župan skoraj kot Bog,« piše Miklič o pogovoru pred devetimi meseci. Na občini je bil Miklič v funkciji svetovalca za splošne in pravne zadeve, tak podpis je imel v elektronski pošti letošnjo pomlad in poleti, ko smo komunicirali z njim o sporu med občino in Termitom.


Na straneh Mikličevega Zagovora pa so popisane Balažičeve epizode, v katerih se uradna funkcija meša z zasebnim življenjem. Obtožbe ne letijo zgolj na Balažičevo ravnanje, ampak tudi na način komuniciranja. »Zdrl se je name …« piše Miklič in še, kako je »požiral ponižanje,« ko je županu »počil film«. Precej navedb oziroma obtožb je težko preverljivih, saj naj bi se dogajale brez prič (oziroma te niso navedene v pisanju).

Miklič trdi, da je župana opozarjal na izgorelost. »Sem mu povedal, da zato, ker v nasprotju z mano, ki me goni prek vseh razumnih pogojev dela, ostali oddelajo 40 ur in grejo domov,« piše županov bivši sodelavec. In še: »Verjetno bo župan težko pojasnil, kako sem opravil v manj kot sedmih mesecih več kot 267 nadur, kar je absolutna kršitev zakona o delovnih razmerjih, v katero sem bil primoran, če nisem hotel izgubiti službe.« Župan na posamična vprašanja ni odgovarjal, ampak je zapisal: »Ostro zavračam vse izmišljije v tem političnem pamfletu.«

V Moravčah so smeti

Balažic je prepričan, da je avtorjev besedila več. »Bivši župan s svojimi, bivši podžupan z razpadlo občinsko SDS in pa vodstvo Termita,« jih našteje aktualni župan. Prav za Termit trdi, da ga »kompromitira v javnosti, ker sem preprečil velike dobičke slovenske umazane industrije«. In prav zaradi njih je odgovorom na naša vprašanja priložil podatke, s katerimi je debato o županovanju preusmeril na Termit. »V priponkah vam pošiljam ekskluzivo, ki ni bila še nikjer objavljena: uradni zaznamek o rakotvornosti osnovne dejavnosti Termita.«


Navaja, da so iskali vzroke za visoko število rakavih in pljučnih obolenj okrog deponije Drtija, kjer deluje podjetje Termit. Priložil je uradni zaznamek, ki ga je napisal sam po sestanku konec prejšnjega meseca, podatke pa sta zagotovili dve doktorici: kot glavni dejavnik za rakava in pljučna obolenja v primeru Moravške doline so okrivili silicijev dioksid, ki ga izkopavajo na območju Moravč. »Prah kremenčevega peska se z vetrom dviguje nad odprti kop in se širi po okolici, ki je urbanizirana in gosto naseljena,« piše v zaznamku.

Balažic je priložil tudi povzetek 43-stranskega pravnega mnenja Centra za mednarodno in poslovno pravo Vasilke Sancin o delovanju Termita in posledicah ter odgovornosti. »V prihodnjih mesecih bomo dokazali še vzročno povezavo med dejavnostjo Termita ter rakavimi in pljučnimi obolenji,« de Balažic.


V Termitu so bili presenečeni nad vprašanjem, ali so res (so)avtorji Mikličevega pisanja. »Nismo,« je bil jasen odgovor Alenke Pavlin iz Termita. Govorili smo tudi z Mikličem, ki je bil presenečen, da imamo njegovo pisanje, ki ga je poslal le na moravško občino. Potrdil je avtorstvo 20-stranskega pisanja, edini komentar na vse skupaj pa je bil: »V Moravčah so smeti.«

Svojega prav pa župan ne bo dokazoval le v spopadu proti Termitu, ki, kot smo zapisali, že preganja Balažica, ampak tudi sam napoveduje tožbo ter pregon – a ne zoper Termit, marveč zoper Mikliča: »Izmišljije bodo predmet moje zasebne tožbe in kazenskega pregona.« Če pa držijo Mikličeve navedbe, bi lahko moravške občinske razmere presodilo tudi delovno sodišče.