VODOVOD
Županja sama proti vsem
Sedem županov in javno podjetje nad ljutomersko županjo. Olga Karba očitke zavrača.
Odpri galerijo
Olga Karba vztraja, da odškodninski zahtevek ni upravičen. FOTO: Oste Bakal
LJUTOMER – Županom v Pomurju se le redko uspe kaj dogovoriti za skupno dobro, zato niti ne preseneča, da že nekaj časa ostro »streljajo« na desnem bregu reke Mure, kamen spotike pa je Pomurski vodovod – krak C, ena največjih skupnih naložb v regiji sploh. Ves čas je na enem bregu edina ženska na čelu občine, ljutomerska županja Olga Karba, na drugem pa kar sedem županov, povrhu pa še direktor Javnega podjetja (JP) Prlekija Davorin Kubus. Župani Apač (Franc Pižmoht), Gornje Radgone (Stanislav Rojko), Križevcev (Branko Belec), Radencev (Janez Rihtarič), Razkrižja (Stanko Ivanušič), Svetega Jurija ob Ščavnici (Miroslav Petrovič) in Veržeja (Slavko Petovar), ki zdaj tožijo občino Ljutomer in županjo.
Tožniki, ki so dolgo poskušali prepričati Karbovo, da ljutomerska občina dela narobe, zdaj ne misijo več čakati. Zato od občine oz. županje zahtevajo tri milijone evrov odškodnine, čemur Karba ostro nasprotuje in trdi, da je tožbeni zahtevek neupravičen. Odškodninski zahtevek je razdeljen na dva dela. Zaradi nepotrditve enotne cene vode znotraj sistema naj bi nastalo za 1,5 milijona evrov škode na račun nepobrane omrežnine pri porabnikih pitne vode v Občini Ljutomer in tolikšna naj bi bila tudi škoda na račun neporavnane vodarine v lanskem in letošnjem letu. Koordinator sveta ustanoviteljic župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič je povedal, da stroške, ki nastajajo z upravljanjem skupne javne infrastrukture, zdaj plačuje preostalih sedem občin. Kljub več poskusom usklajevanja cen in tudi popuščanju Občini Ljutomer sporazuma niso sklenili, zato so se odločili za skrajni ukrep.
Kot je dejala županja Karbova, tožbeni zahtevek izhaja iz tega, da Občina Ljutomer ni potrdila elaborata o določitvi cen. Če bi ga, bi občani in gospodarstvo ljutomerske občine morali lani in letos plačati za štiri milijone evrov več omrežnine in vodarine, kot plačajo po trenutni ceni vode, ki velja v ljutomerski občini. Na občini ocenjujejo, da gre za nerealne zneske in profitno naravnanost javnega podjetja. Na osnovi tega izračuna bi v 30 amortizacijskih letih znašali stroški za vodo 90 milijonov evrov, kar je skoraj polovico več, kot je bila investicijska vrednost celotnega projekta, financiranega z evropskimi kohezijskimi sredstvi. V Ljutomeru so prepričani, da je tožbeni zahtevek neupravičen, in ga bodo zavrnili, hkrati pa pozivajo tožitelje, da tožbo umaknejo. Tudi tožbeni zahtevek je v nasprotju z veljavnimi ceniki, trdi Olga Karba, ki je nekajkrat poudarila, da Ljutomer ne zahteva posebnega statusa in nižjih cen vode, ampak zgolj uskladitev cen in njihovo znižanje na vzdržno raven.
Kamen spotike je Pomurski vodovod – krak C. FOTO: JOŽE POJBIČ
Tožniki, ki so dolgo poskušali prepričati Karbovo, da ljutomerska občina dela narobe, zdaj ne misijo več čakati. Zato od občine oz. županje zahtevajo tri milijone evrov odškodnine, čemur Karba ostro nasprotuje in trdi, da je tožbeni zahtevek neupravičen. Odškodninski zahtevek je razdeljen na dva dela. Zaradi nepotrditve enotne cene vode znotraj sistema naj bi nastalo za 1,5 milijona evrov škode na račun nepobrane omrežnine pri porabnikih pitne vode v Občini Ljutomer in tolikšna naj bi bila tudi škoda na račun neporavnane vodarine v lanskem in letošnjem letu. Koordinator sveta ustanoviteljic župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič je povedal, da stroške, ki nastajajo z upravljanjem skupne javne infrastrukture, zdaj plačuje preostalih sedem občin. Kljub več poskusom usklajevanja cen in tudi popuščanju Občini Ljutomer sporazuma niso sklenili, zato so se odločili za skrajni ukrep.
3 milijone evrov odškodnine zahtevajo.
Kot je dejala županja Karbova, tožbeni zahtevek izhaja iz tega, da Občina Ljutomer ni potrdila elaborata o določitvi cen. Če bi ga, bi občani in gospodarstvo ljutomerske občine morali lani in letos plačati za štiri milijone evrov več omrežnine in vodarine, kot plačajo po trenutni ceni vode, ki velja v ljutomerski občini. Na občini ocenjujejo, da gre za nerealne zneske in profitno naravnanost javnega podjetja. Na osnovi tega izračuna bi v 30 amortizacijskih letih znašali stroški za vodo 90 milijonov evrov, kar je skoraj polovico več, kot je bila investicijska vrednost celotnega projekta, financiranega z evropskimi kohezijskimi sredstvi. V Ljutomeru so prepričani, da je tožbeni zahtevek neupravičen, in ga bodo zavrnili, hkrati pa pozivajo tožitelje, da tožbo umaknejo. Tudi tožbeni zahtevek je v nasprotju z veljavnimi ceniki, trdi Olga Karba, ki je nekajkrat poudarila, da Ljutomer ne zahteva posebnega statusa in nižjih cen vode, ampak zgolj uskladitev cen in njihovo znižanje na vzdržno raven.
