Župnijska dvorana postala kuhinja naših babic

DOL PRI LJUBLJANI – Župnijska dvorana v Dolu pri Ljubljani se je minulo nedeljo spremenila v veliko kuhinjo iz časov naših starih mam. Tamkajšnji Aktiv žena Marjetice je pripravil nadvse zanimivo razstavo jedi in kuhinjskih pripomočkov, ki so jih uporabljali pred več kot 70 leti v marsikateri dolski hiši. Mimogrede, imena jedi so zapisali na star način, kot so jim po domače tudi rekli.

Življenje je bilo bolj preprosto

Vajeti razstave, ki so jo naslovili Kuhinja naših babic, je imela v rokah Sabina Grošelj: »Te gospodinjske pripomočke danes premalo poznamo in to je velika škoda. To je del naše etnološke dediščine, žal pa se predmeti izgubljajo oziroma velikokrat končajo kar v smeteh. Članice našega aktiva Marjetice smo pobrskale po svojih hišah in kmalu smo ugotovile, da so veliko teh predmetov kljub vsemu shranile. S to razstavo smo želeli predvsem mladim pokazati, kako so nekoč živeli, kuhali in jedli, predvsem pa, kako preprosto je bilo življenje. Nabrale smo dovolj izdelkov, tako da smo lahko prikazale kuhinjskega duha nekdanjih časov, točneje na začetku prejšnjega stoletja.«

Večina izdelkov, čeprav na videz kar staromodnih, je še uporabna tudi v današnjem času. »Keramika je obstojna, če se ne razbije seveda, lesene predmete pa so žal napadli lesni črvi in jih ne moremo več uporabljati. Veliko stvari, ki smo jih prikazali, je še uporabnih, žal pa smo ugotovile, da za marsikatero zadevo ne vemo, čemu je namenjena,« je pojasnila Grošljeva. In dodala: »Ko sem gospodinje v občinskem glasilu povabila k sodelovanju, ni bilo prav nobenega odziva. Tu v naši okolici so kmetije, ki sicer imajo svoje etnološke zbirke, marsikdo zagotovo še hrani take predmete, a žal se na naše povabilo niso oglasili. Veliko stvari za razstavo pa so nam posodili v najstarejši dolski, več kot 200 let stari hiši, kjer po domače pravijo Pri Sirk. Hiša je povsem obnovljena, pri tem pa so se ohranili tudi številni kuhinjski predmeti.«

Za zajtrk kava s kruhom

Del razstave so posvetili nekdanjim jedem, ki so jih članice Aktiva žena Marjetice pripravile po starih receptih. Nekoč so jedli skromno, največkrat tisto, kar so pridelali na domači zemlji ali v hlevu. »Včasih smo za zajtrk jedli belo kavo iz proje, v katero smo nadrobili kruh,« je povedala Marinka Skubi, prav tako članica dolskih Marjetic. »Stari ljudje, ki niso imeli denarja za sladkor, so pili grenko kavo, rekli pa so, da je boljša, če je v njej vsaj malo cukrčka. Za kosilo je bil na mizi mlečni sok, večkrat tudi kašnato zelje in repa ter jabolčna kaša, zelo dober je bil zaroštan krompir. Kako se pripravi? Zelo preprosto. Mama je v posodo dala malo masti ali ocvirkov, dodala malo moke in zalila z vodo, nato pa dodala na večje kose narezan krompir, papriko in paradižnik. To je bilo zelo dobro, največkrat smo to jedli še popoldne ali zvečer. Imeli smo štedilnike na drva. Jedi, ki so ostale po kosilu, so tako počakale na toplem. Za večerjo smo pojedli tisto, kar je ostalo od kosila, velikokrat pa samo belo kavo s kruhom. Bilo je tako gosto, da je žlica stala pokonci. Mama je bila zadovoljna, samo da nismo bili lačni.«

Skubijeva je še povedala, da so lakoto trpeli predvsem v velikih družinah in tam, kjer niso imeli zemlje in kakšne živali v hlevu. »Veliko smo morali delati, lačni pa nismo bili,« še pove. »Bili smo skromni in tudi jedli smo skromno. Mama ni prav nič spraševala, kaj naj skuha za kosilo. Ko smo prišli iz šole, smo jedli tisto, kar je postavila na mizo.«

Zanimivo, da so na razstavi prikazali predmete, ki ne potrebujejo električne energije, razen luči. »V starih kuhinjah niso poznali električnih mešalnikov in drugih pripomočkov,« je še povedala Sabina Grošelj. »Vse so delali na roko, mešali, gnetli in sekljali. Imeli so mlinčke za kavo, likalnike so greli z ogljem in podobno. Uporabljali pa so lastno pamet, morda celo bolj, kot jo uporabljamo danes. Veliko bolj spravljamo stare stvari, ki dobivajo vse večjo vrednost. Petdeset in več let stare stvari imajo zdaj ceno, veliko je tudi zbiralcev, ki zbirajo najrazličnejše stvari.«