Župnik obnovil knjižnico iz leta 1639
Župnik Sebastijan Valentan, ki je po študiju teologije na mariborski teološki fakulteti in na fakulteti za kanonsko pravo Papeške univerze Svetega križa v Rimu prevzel župnijo Malečnik, je v štirih letih po nastopu funkcije obnovil cerkev svetega Petra, kripto ter župnišče. V njej je pred dvema letoma uredil galerijo, zdaj je tam odprl še župnijsko knjižnico.
Tako kot je v galeriji kar nekaj kakovostnih in celo prestižnih likovnih del, omeniti velja predvsem obojestransko poslikano tabelno podobo Fortunata Berganta s svetim Petrom na eni ter svetim Pavlom, ki je nekoč visela na cerkvenem banderu, je tudi v novi knjižnici nekaj raritet. Umestili so jo v Glaserjev salon v župnišču, uradno pa poimenovali Župnijska knjižnica Jurija Borešiča (KJB). Poimenovana je po malečniškem župniku Juriju Borešiču, ki je tam služboval med letoma 1623 in 1639. V njegovem zapuščinskem inventarju je navedenih 24 knjig, kar je osnova za knjižnični fond.
V srednjem in novem veku so poleg plemiških in samostanskih knjižnic nastajale tudi župnijske, njihovemu nastanku lahko sledimo po ohranjenih delih in arhivskem gradivu. Tako se v Malečniku v zapuščinskem oziroma predajnem inventarju po župniku Juriju Borešiču omenjajo knjige, ki so skrbno in natančno naštete po naslovih. Prevladovala so religiozna in pravna dela, torej biblije, biblične eksegeze, cerkveni očetje in pridigarska literatura, v fondu so bile tudi knjige z zgodovinskimi in humanističnimi vsebinami ter leposlovje.
Poleg knjig se je v predajnem inventarju – šlo je za inventarizirano nadarbinsko, torej župnijsko premoženje, in ne za osebno premoženje zapustnika – omenjalo tudi arhivsko gradivo z urbarji in listinami na čelu, kar pomeni, da so v prvi polovici 17. stoletja v Malečniku obstajali zametki župnijske knjižnice in arhiva. V naslednjih letih in stoletjih je knjižnica rasla z nakupi in darili, nekaj knjig se je – predvsem v času vojn – tudi izgubilo. Za nadaljnji razvoj župnijske knjižnice je med drugimi zaslužen dolgoletni župnik Marko Glaser, ki je napisal nekaj knjig. V času njegovega službovanja v drugi polovici 19. stoletja je bilo v župnijski knjižnici 519 del v 1240 zvezkih.
Lani je Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj v Malečniku, dal pobudo za popis knjižnega gradiva, ki je bilo neurejeno in neustrezno deponirano. Projekt je bil izveden s strokovnim delom Darinke Budja, gradivo je bilo vključeno tudi v sistem Cobiss. Knjižnici, ki ima status specialne in se ukvarja z zbiranjem, obdelovanjem, hranjenjem in posredovanjem knjižničnega gradiva, je Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (NUK) dodelila siglo oziroma evidenčno številko ter mednarodni standardni identifikator za knjižnice in sorodne organizacije.
V knjižnici je trenutno okoli 1500 del. V župniji poudarjajo, da je med njimi 120 raritet in več kot sto del, ki jih ni v nobeni drugi knjižnici, vključeni v Cobiss. Najstarejša dela v knjižnici so iz 18. stoletja, prevladujejo pa dela iz 19. in 20. stoletja. V fondu prevladujejo dela z versko-religiozno tematiko, veliko je tudi literarnih del ter del s področja zgodovine, umetnostne zgodovine in drugih humanističnih ved.
Ob odprtju knjižnice, v kateri je nagovoril zbrane tudi ravnatelj NUK Viljem Leban, so podelili častna članstva posameznikom in organizacijam.
