Župnik s pištolo za pasom
Igor Jereb bo kmalu dopolnil 46 let. Dopoldne je v službi na policiji, ob popoldnevih pa »fuša« v besniški župniji. Duhovnik je že več kot 20 let, v tem času je svoje poslanstvo opravljal v različnih župnijah na Gorenjskem. Bil je direktor zasebnega vrtca s koncesijo Vrtec pri Sv. Ani v Žireh, pa tudi prodekan in dekan škofjeloške dekanije. Peto leto vodi župnijo Besnica pri Kranju.
Od leta 2018 je zaposlen v policiji, zato med delovnim časom za pasom lahko nosi tudi pištolo. »Sicer ne moreš vstopiti v policijo drugače, kot da imaš pooblastila. To pomeni, da sem tam v službi, lahko vaju zdaj tudi preverim ali aretiram,« se pošali. »Orožje moram imeti, čeprav ga sicer ne potrebujem.« Kakšno breme bi bilo zanj, če bi pištolo moral uporabiti: »Veliko. A enako veliko breme to pomeni tudi za policiste.« Čeprav se zdi, da gre za nezdružljivi funkciji, je prepričan, da je tako le na videz, saj je poslanstvo podobno. »S sodelavcema Jonom Janezom Venetom in Mirkom Klobučarjem na policiji skrbimo za duhovno oskrbo vseh policistov in policistk, njihovih družinskih članov ter tudi za duhovno oskrbo sodelavk in sodelavcev na MNZ. Pri tem se moje delo na policiji od dela v župniji razlikuje le toliko, da sem na policiji na voljo vsem, v župniji pa se malo bolj ukvarjam z vernimi,« pojasni sogovornik, ki vsekakor ni stereotipen primer duhovnika.
Potuje po svetu
Jereb namreč uživa v tuzemskem svetu, rad je v dobri družbi, takšni, ki spoštuje različnost, poudari. Ravno v sredo, ko smo ga obiskali, ga je čakal večer s prijatelji ob partiji taroka. Nekajkrat na leto si privošči cigaro: »Kubanske so res dobre, ko sem potoval po Kubi, so me navdušile.« In videl je že kar nekaj sveta, na kar opozarjajo fotografije, razobešene po župnišču. Privlači ga predvsem vzhod. »Želel sem si videti eno res zaprto državo, osem nas je bilo v Severni Koreji, pa veliko spremstvo smo imeli, sami nismo smeli okoli,« pripoveduje. Potoval je že po Južni in Severni Ameriki, pred vojno je obiskal Sirijo, pa Libanon, Izrael, Etiopijo, Armenijo, Gruzijo, Uzbekistan, Kirgizijo. »Vedno mi je v veselje opazovati naravne lepote, dosežke človeštva, še posebno pa domačine pri njihovih vsakdanjih opravkih ter ob tem razmišljati, kaj vse je dano nam v Sloveniji, o čemer oni lahko le sanjajo. Včasih se zato s sopotniki preprosto usedemo ob cesti ali ob trgu in opazujemo vrvež.«
Dela mu ne zmanjka, saj je na policiji 8426 zaposlenih. S kakšnimi stiskami se policisti srečujejo pri svojem delu? »Ob osebnih pogovorih se izrazijo njihova osebnost, lastnosti, težave in bolečine, zato se mi zdi najpomembnejše, da skupaj s sodelavcema pristopamo do njih čim bolj osebno in spoštljivo. Imajo podobne težave kot vsi drugi ljudje, zraven pa so še tiste, ki se lahko pokažejo ob opravljanju njihovega specifičnega poklica, kot je denimo poniževanje s strani nekaterih državljanov, zasmehovanje, šikaniranje. Ko začutijo, da jih spoštuješ in sprejemaš ter da ohranjaš zase, kar ti zaupajo, so hvaležni, prek njih pa gre potem glas tudi do drugih sodelavcev in sodelavk.« Dotakne se ga vsaka zgodba, še posebno ga gane nemoč človeka ob smrti.
«Sovražni govor je nekaj izrazito zavržnega. Še posebno ko se avtor tudi elegantno in varno skrije za kakšno ime, ki ga skrije kot osebo. Spoštovanja je vse manj, različnost je vedno manj sprejeta. Pravice do zasebnosti se tudi ne spoštuje dovolj. Iščejo se senzacije, včasih se koga brez zadržkov izpostavi, čeprav se pozneje izkaže, da morda zapisano o njem niti ne drži. Škoda pa je storjena in se je v večini primerov ne da popraviti,« odgovarja na vprašanje o nevzdržni komunikaciji po družabnih omrežjih, ki zastruplja in deli narod.
Številke ga ne obremenjujejo
Statistika kaže, da število vernikov upada. Leta 2010 se je krstilo 62 odstotkov otrok, danes 38 odstotkov. Cerkvenih porok je bilo leta 2010 še 69 odstotkov, zdaj jih je 32. Sedeminpetdeset odstotkov otrok se rodi v zunajzakonskih zvezah. Je to alarm za Cerkev? »Številke na splošno me vedno manj obremenjujejo. Zavedam se, da je najpomembnejše, kako jaz živim in pričujem za Boga ter za vrednote, v katere verjamem. Bolj kot številke sta pomembna trud za iskreno verovanje in odločanje, da želimo vsak dan slediti Božjemu povabilu. Številke tudi ne izkazujejo nujno vse vernosti pri ljudeh. A kot duhovnik verjamem, da predvsem prek zakramentov Bog močno deluje, zato vabim ljudi k uporabi vseh milosti, ki jih lahko prek njih pridobijo.« Vedno manj ljudi se odloča tudi za poklic duhovnika, ki je, kot pravi, lepo poslanstvo, nikakor pa ni vedno enostavno. »Predpostavlja trud za iskrenost, tudi sprejemanje pravil, ki jih postavlja Cerkev, hkrati pa je vsak duhovnik osebnostno drugačen in zato tudi različne ljudi različno nagovori oziroma nagovarja. Na manjše odločanje za duhovništvo gotovo vpliva konkreten čas, ki nas prepogosto prepričuje, da nam vse pripada in da moramo vse imeti takoj brez nekega (velikega) truda. Pa preveč iščemo senzacije in zelo izstopajoče ljudi, premalo pa se zavedamo, da je preprostost bivanja ter mirno življenje tudi znotraj hrupa sveta možno. Sicer pa pomanjkanja duhovnikov ni povsod po svetu. Marsikje so semenišča precej polna.«
Bolj razume ljudi
Ga kdaj obhajajo dvomi o tem, da je svoje življenje posvetil Bogu? »Seveda me misli zapeljejo tudi v to smer, saj ni vse čisto zabetonirano. Za zdaj še nisem prišel do faze, da bi rekel, to ni to.« Komaj čaka, da se sončni žarki okrepijo in bo spet lahko sedel na svoj motor piaggio MP3 500: »Rad si nadenem motoristično opravo in vozim po tej naši čudoviti državi. Sem tudi član Bratovščine uniformiranih motoristov Bum bikers, ki združuje vojake, policiste in gasilce. Bratovščino so pred kakšnim letom ustanovili vojaki.«
Nato se nasmehne: »Sicer nisem kak športnik, sem kar lene sorte.« Zaradi dela v policiji, pravi, bolje razume ljudi. »Ko nekaj vidiš in sam izkusiš, bolj razumeš. To se mi zdi dodana vrednost na moje duhovniško delo. Tisti duhovniki, ki so samo v župnijah, tega ne morejo doživeti. Ne bom rekel, da preveč pričakujejo od ljudi, a s to izkušnjo si lahko bolj razumevajoč. Bolj razumem starševske dileme in tudi partnerske odnose.«
