Zvesta svojemu poslanstvu

Po osamosvojitvi je med zbirkami, ki – podobno kot zahtevnejše Razprave in eseji in še nekatere z daljšo tradicijo – z avtorji in temami zajemajo ves slovenski prostor, zaživela še prepoznavna serija mestnih knjig. V njej je izšlo 14 poljudnih, slikovno bogatih predstavitev mest: Ljubljane, Maribora, Celja, Celovca, Gorice, Ptuja, Novega mesta in še nekaterih do Kamniške, Slovenjegraške in predlani že ponatisnjene Tržaške knjige. Vsaka prinaša pesmi, zgodbe in pričevanja pomembnejših prebivalcev teh mest ter zapise njihovih someščanov.
 

Hiše niso privatizirali

Letos so bo izteklo 140 let od nakupa hiše na Kongresnem trgu 8. Čeprav dolgo ni bila v rokah Matice, ji je v njej uspelo ohraniti delovne prostore. V prvem nadstropju bidermajerske stavbe, ki gleda na park Zvezda, sta velika dvorana in knjigotrštvo, v drugem pa upravni prostori s sejno sobo in knjižnico. Umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj, predsednik Slovenske matice v letih 2008–2018, je opozoril, da so bili matičarji tudi v tem pogledu nekaj posebnega: »… potem ko so jim hišo med denacionalizacijo po slovenski osamosvojitvi vrnili, je nikoli niso privatizirali, izrecno z zavestjo, da mora ostati v lasti duhovnih naslednikov vseh tistih Slovencev, ki so jo požrtvovalno pridobili«.

Spodbujanje in organiziranje znanstvenih simpozijev in okroglih miz ob obletnicah za slovensko kulturo in znanost zaslužnih rojakov ter prelomnih zgodovinskih dogodkov sta pomembni dejavnosti Slovenske matice. V zadnjih desetletjih med drugim razprav o vplivu reformacije na Slovence, 100. obletnici smrti Frana Miklošiča, slovenski književnosti na Tržaškem in Koroškem pa tudi o delu izbrisanih Angele Vode in Borisa Furlana. In o aktualnih temah, kot sta položaj slovenskega jezika v javnosti in nedavno o evtanaziji s pravnega in humanističnega vidika.

Tudi po 15 knjig na leto

Slovenska matica je od ustanovitve ostala zvesta svojemu poslanstvu. V hudih vojnih časih, ko je bilo njeno delovanje okrnjeno ali celo ustavljeno, v nekaj letih ni mogla izdati nobene knjige, v zadnjih desetletjih pa jih je izšlo tudi po več kot deset, v obdobju 2003–2005 celo po 15 na leto. Kljub temu da so Matičine založniške in druge načrte ves čas krnile in dušile finančne stiske. Prošnje odbornikov, naslovljene na ministrstvo za kulturo, da je več kot nujno urediti financiranje tako pomembnega združenja, so vedno znova naletele na gluha ušesa ali na načelne obljube, ki so pomenile odlaganje rešitve na naslednjo vlado.

Odločilni korak – je ob dnevu odprtih vrat v počastitev 155-letnice društva dejal zdajšnji predsednik, zgodovinar dr. Aleš Gabrič – se je zgodil šele 22. novembra 2017 s sprejetjem zakona o Slovenski matici: »Poslanci v državnem zboru so s tem pokazali, da se Slovenci in Slovenke kljub vsem razlikam ob določenih točkah še vedno lahko poenotimo. Še več, zakon je bil sprejet z vsemi glasovi za! Z letom 2018 je Slovenska matica tako stopila v novo obdobje poslovanja, ki ji omogoča bolj stabilno delovanje.«

»To pomeni,« je dodal Janez Stergar, podpredsednik in vodja gospodarskega odseka, »da s povrnjenim zgodovinskim imenom Slovenska matica – v samostojni Sloveniji ji je bil vsiljen predikat društvo – in z zaposlitvijo tajnice-urednice dr. Ignacije Fridl Jarc lahko v polnosti opravlja poslanstvo večdisciplinarnega znanstvenega združenja in založbe ter začne obnavljati stike z maticami drugih slovanskih narodov.«