FESTIVAL ZVONČKOV
Zvonček ljubljana je dobil potomce
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so minuli konec tedna pripravili festival zvončkov.
Odpri galerijo
Kronice so veliki zvončki.
Narava se počasi prebuja in prav navadni mali zvončki so tisti, ki prvi še izpod snega pokukajo na plan. Vsi jih prav željno pričakujemo in se jih zelo razveselimo, malo manj pa vemo o njihovih posebnostih in skrivnostih. Skoraj vso Slovenijo pobelijo s svojimi nežnimi cvetovi in celo glavno mesto Ljubljana se ponaša z njimi. Zelo veliko jih je tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer so minuli konec tedna pripravili festival zvončkov.
Letošnji festival je delno potekal v živo, delno pa prek spleta. Koronavirus verjetno ne vpliva na rast zvončkov, prav tako ne na njihovo obliko, ki pa ni vedno enaka. Zato v vrtu še posebno skrb namenjajo prav posebnežem, ki jih je, kot je povedal direktor vrta dr. Jože Bavcon, izjemno veliko.
Na tridnevnem festivalu so med drugim ponudili posebne sorte, v tropskem rastlinjaku pa pripravili lov na zvončke. Česar o njih zaradi epidemije niso mogli povedati v živo, so preselili na splet. Sodelavka Botaničnega vrta Ljubljana dr. Blanka Ravnjak je govorila o tem, kako nas zvončki spremljajo že od rane mladosti in skozi vse življenje, bodisi v hortikulturi ali poeziji, pesmih in simboliki. Dr. Jože Bavcon se je lotil še ene teme, in sicer je predaval o slovenskih zvončkih v svetu.
Navadni mali zvonček raste v srednji Evropi, tako da jih v severni Nemčiji ne bomo več našli, na jugu pa jih najdemo nekje do Turčije. Uspevajo tudi v vrtovih, vendar so ti umetno nasajeni. Med ljubitelji zvončkov je tudi veliko zbirateljev, ki so za izredne primerke pripravljeni odšteti kar nekaj denarja. Neki zbiratelj je pred leti za primerek zvončka plačal kar 1590 evrov (1390 funtov). Toliko denarja je dal zaradi zbirateljske vrednosti, saj je imel nekoliko drugačno obliko cveta.
Njihovi ljubitelji poznajo vse odtenke oblik, lis in obarvanosti, take redke primerke pa si želijo imeti doma na svojem vrtu. Tudi v Botaničnem vrtu prodajajo zvončke, ki so jih vzgojili v vrtu. Med njimi so tudi posebneži, ki navdušujejo zbiratelje.
Sicer pa je navadni mali zvonček ali bolj znan kot samo zvonček eden izmed znanilcev pomladi. »Uvrščamo ga v družino narcisovk,« dodajajo v botaničnem vrtu. »Ime je dobil po obliki cveta, ki spominja na zvonček. Cvet je sestavljen iz treh belih zunanjih in treh krajših notranjih cvetnih listov. Zeleni del cveta je plodnica s semensko zasnovo, iz katere se ob oploditvi razvije plod s semeni. Pravi zeleni listi so pritlični – izraščajo iz dna. Njegov podzemni del je čebulica. Mali zvonček je v naravi zaščiten in je na seznamu zavarovanih vrst. Prepovedano je nabiranje podzemnih delov in semen rastlin. Ker pa zvončki samo v vodi ne uspevajo dobro, jih raje opazujte v naravi.«
V Sloveniji raste samo ena vrsta – navadni mali zvonček. »Najdemo pa v Sloveniji mnogo različic malega zvončka,« pravi dr. Bavcon. »Nekatere so dobile tudi status sorte. Če želite izvedeti več o sortah malega zvončka, si lahko to preberete v knjigi Navadni mali zvonček in njegova raznolikost v Sloveniji, ki jo dobite na naši recepciji.«
Med raznolikostjo zvončkov, ki rastejo v ljubljanskem botaničnem vrtu in še kje drugje, pa najdemo tudi kaj posebnega, ker so ti prav tako lahko različni, kot smo različni tudi ljudje, meni Bavcon: »Pojavljajo se lahko mali zvončki, ki imajo izrazito velike cvetove. Lahko pa najdemo še drugačne, na primer take, ki imajo na cvetovih zelene madeže. Poznamo tudi take, pri katerih se cvetni lističi lahko povsem zeleno obarvajo. Taka je sorta, ki smo jo poimenovali nova gorica. Poznamo še sorto, ki smo ji nadeli ime rojstvo, ko se iz enega cveta razvije še en cvet. Našli smo še zvonček s tremi cvetovi, ki smo ga poimenovali tris, torej ima zares tri cvetove na skupnem stebelcu. To je samo del raznolikosti v naši zbirki, saj je teh še bistveno več. Sicer pa je spomladi v naših logih in na travnikih na milijone ali celo milijarde zvončkov, saj jih bomo našli vsepovsod v večjem delu Slovenije.«
Dr. Blanka Ravnjak je povedala, da pri njih proučujejo pestrost in raznolikost navadnega malega zvončka, kot uradno pravimo tej cvetlici: »Kaže se v različnih oblikah cvetov, ki so lahko bolj ali manj zaobljeni. Pri raziskovanju nas zanima seveda različna zelena obarvanost, ki je prisotna na belih cvetnih listih. Zanima nas, kako se te različne lise in proge pojavljajo v cvetovih. Ko tak primerek najdemo v naravi, ga prinesemo v našo zbirko. Nato proučujemo, ali se ta lastnost ohranja tudi v naslednjem letu oziroma nadaljnjem razmnoževanju. Zanima nas še, ali se te lastnosti prenesejo tudi na njegove klone. Če je odgovor pozitiven, potem lahko govorimo o tem, da je neka oblika stabilna. Opazujemo tudi vpliv okolja na sam cvet.«
Verjetno biologi še niso odkrili vsega o zvončkih, zato nas zanima, ali imajo še kak cilj. Ugotoviti želijo, od kod klorofil, ki je v belem delu cveta, in kako pride tja, kar ga sicer polepša. Uspelo jim je tudi vzgojiti nekaj takih primerkov, med katerimi je morda najbolj znan zvonček ljubljana. V tujini je že priznan kot sorta, vzgojili pa so tudi že njegove potomce.
Lov na zaklade
Letošnji festival je delno potekal v živo, delno pa prek spleta. Koronavirus verjetno ne vpliva na rast zvončkov, prav tako ne na njihovo obliko, ki pa ni vedno enaka. Zato v vrtu še posebno skrb namenjajo prav posebnežem, ki jih je, kot je povedal direktor vrta dr. Jože Bavcon, izjemno veliko.
Na tridnevnem festivalu so med drugim ponudili posebne sorte, v tropskem rastlinjaku pa pripravili lov na zvončke. Česar o njih zaradi epidemije niso mogli povedati v živo, so preselili na splet. Sodelavka Botaničnega vrta Ljubljana dr. Blanka Ravnjak je govorila o tem, kako nas zvončki spremljajo že od rane mladosti in skozi vse življenje, bodisi v hortikulturi ali poeziji, pesmih in simboliki. Dr. Jože Bavcon se je lotil še ene teme, in sicer je predaval o slovenskih zvončkih v svetu.
Dr. Blanka Ravnjak
Navadni mali zvonček raste v srednji Evropi, tako da jih v severni Nemčiji ne bomo več našli, na jugu pa jih najdemo nekje do Turčije. Uspevajo tudi v vrtovih, vendar so ti umetno nasajeni. Med ljubitelji zvončkov je tudi veliko zbirateljev, ki so za izredne primerke pripravljeni odšteti kar nekaj denarja. Neki zbiratelj je pred leti za primerek zvončka plačal kar 1590 evrov (1390 funtov). Toliko denarja je dal zaradi zbirateljske vrednosti, saj je imel nekoliko drugačno obliko cveta.
Njihovi ljubitelji poznajo vse odtenke oblik, lis in obarvanosti, take redke primerke pa si želijo imeti doma na svojem vrtu. Tudi v Botaničnem vrtu prodajajo zvončke, ki so jih vzgojili v vrtu. Med njimi so tudi posebneži, ki navdušujejo zbiratelje.
Dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta FOTO: Primož Hieng
Sicer pa je navadni mali zvonček ali bolj znan kot samo zvonček eden izmed znanilcev pomladi. »Uvrščamo ga v družino narcisovk,« dodajajo v botaničnem vrtu. »Ime je dobil po obliki cveta, ki spominja na zvonček. Cvet je sestavljen iz treh belih zunanjih in treh krajših notranjih cvetnih listov. Zeleni del cveta je plodnica s semensko zasnovo, iz katere se ob oploditvi razvije plod s semeni. Pravi zeleni listi so pritlični – izraščajo iz dna. Njegov podzemni del je čebulica. Mali zvonček je v naravi zaščiten in je na seznamu zavarovanih vrst. Prepovedano je nabiranje podzemnih delov in semen rastlin. Ker pa zvončki samo v vodi ne uspevajo dobro, jih raje opazujte v naravi.«
Tris, rojstvo in nova gorica
V Sloveniji raste samo ena vrsta – navadni mali zvonček. »Najdemo pa v Sloveniji mnogo različic malega zvončka,« pravi dr. Bavcon. »Nekatere so dobile tudi status sorte. Če želite izvedeti več o sortah malega zvončka, si lahko to preberete v knjigi Navadni mali zvonček in njegova raznolikost v Sloveniji, ki jo dobite na naši recepciji.«
Sprehod med belimi poljanami
Med raznolikostjo zvončkov, ki rastejo v ljubljanskem botaničnem vrtu in še kje drugje, pa najdemo tudi kaj posebnega, ker so ti prav tako lahko različni, kot smo različni tudi ljudje, meni Bavcon: »Pojavljajo se lahko mali zvončki, ki imajo izrazito velike cvetove. Lahko pa najdemo še drugačne, na primer take, ki imajo na cvetovih zelene madeže. Poznamo tudi take, pri katerih se cvetni lističi lahko povsem zeleno obarvajo. Taka je sorta, ki smo jo poimenovali nova gorica. Poznamo še sorto, ki smo ji nadeli ime rojstvo, ko se iz enega cveta razvije še en cvet. Našli smo še zvonček s tremi cvetovi, ki smo ga poimenovali tris, torej ima zares tri cvetove na skupnem stebelcu. To je samo del raznolikosti v naši zbirki, saj je teh še bistveno več. Sicer pa je spomladi v naših logih in na travnikih na milijone ali celo milijarde zvončkov, saj jih bomo našli vsepovsod v večjem delu Slovenije.«
Ime je dobil po obliki cveta, ki spominja na zvonček.
Dr. Blanka Ravnjak je povedala, da pri njih proučujejo pestrost in raznolikost navadnega malega zvončka, kot uradno pravimo tej cvetlici: »Kaže se v različnih oblikah cvetov, ki so lahko bolj ali manj zaobljeni. Pri raziskovanju nas zanima seveda različna zelena obarvanost, ki je prisotna na belih cvetnih listih. Zanima nas, kako se te različne lise in proge pojavljajo v cvetovih. Ko tak primerek najdemo v naravi, ga prinesemo v našo zbirko. Nato proučujemo, ali se ta lastnost ohranja tudi v naslednjem letu oziroma nadaljnjem razmnoževanju. Zanima nas še, ali se te lastnosti prenesejo tudi na njegove klone. Če je odgovor pozitiven, potem lahko govorimo o tem, da je neka oblika stabilna. Opazujemo tudi vpliv okolja na sam cvet.«
Med ljubitelji zvončkov je tudi veliko zbirateljev, ki so za izredne primerke pripravljeni odšteti kar nekaj denarja.
Verjetno biologi še niso odkrili vsega o zvončkih, zato nas zanima, ali imajo še kak cilj. Ugotoviti želijo, od kod klorofil, ki je v belem delu cveta, in kako pride tja, kar ga sicer polepša. Uspelo jim je tudi vzgojiti nekaj takih primerkov, med katerimi je morda najbolj znan zvonček ljubljana. V tujini je že priznan kot sorta, vzgojili pa so tudi že njegove potomce.
