Zvončke občudujemo, ne trgamo! (FOTO)
Botanični vrt Univerze v Mariboru, ki je geografsko umeščen v kraj Pivola v občini Hoče - Slivnica, je uradno odprl svoja vrata za spomladanske obiskovalce, letos že dvajsetič.
Tematsko razdeljen park je uverturo v svoje raznolike tematsko obarvane dogodke in prizorišča v naravi naznanil s prvimi glasniki pomladi, zvončki. Poseben poudarek je namenil njihovemu največjemu naravnemu sovražniku, človeku.
Kazni drage kot žafran
»S trajnostnimi projekti, kot je ta, želimo širšo javnost poučiti o prostoživečih rastlinskih vrstah, zlasti teh, ki so zavarovane in zaščitene s pravnimi predpisi. Toda kot vemo, lahko papir prenese marsikaj, zato je pomembno, da ljudi v praksi poučimo o pomenu ohranitve in varovanja naravnih zakladov. Naši samonikli zvončki so vsekakor del te zakladnice, ki smo jo dolžni ohraniti za naslednje rodove in predstavljajo pomemben del mozaika zelenega turizma, o katerem je veliko slišati,« je srž poučnega ogleda orisal Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor.
Galantofilom, ljubiteljem pomladnih rož, so podrobneje predstavili mali in veliki zvonček, vrsti, ki ju je dovoljeno nabirati le za osebne namene, kar natančneje opredeljuje uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah. »V praksi to pomeni, da lahko posameznik nabere samo en šopek zvončkov za svoje potrebe, in nič več. Inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem tega izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za gozdove, in naravovarstveni nadzorniki, poklicni in prostovoljni.«
Kazen za kršitelje ni majhna, za posameznika znaša od 100 do 300 evrov, za pravno osebo pa med 2000 in 10.000 evri. Trajnostni projekt je bil lani prvič izveden prav na pobudo Hortikulturnega društva Maribor in je naletel na veliko zanimanje pri ljubiteljih narave. Najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji je sicer na področju trajnosti aktivno že 153 let, poudarja Ambrožič.
»V času, ko se je ves svet zapiral zaradi koronavirusa, je narava ostala odprta za njene ljubitelje in obiskovalce. To dejstvo smo izkoristili tudi snovalci projekta Zvončkijada in želeli v naš botanični vrt privabiti čim več zainteresiranih obiskovalcev. Znanje o tem, kaj lahko in česa ne smemo početi v naravi, je elementarnega pomena, da jo ohranimo za naslednje rodove. Zato se bomo še bolj povezovali tudi z vrtci in osnovnimi šolami.« Naravne danosti nam ne smejo biti samoumevne, kaj šele da jih nespametno izkoriščamo ali celo uničujemo. Pred udeleženci so poudarili, da so »prepovedani zavedno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti«, kar določa tudi zakonska uredba.
Poleg zvončkov so v parku zacveteli trobentice, teloh, spomladanski žafran, o katerem je predsednica Društva zeliščarjev Maribor Anica Podlesek razkrila zanimivost, da je »potrebno za gram žafrana uporabiti okoli 250 cvetov«. Od tod tudi pregovor Drag kot žafran.
Genska banka
Zvončki na štajerskem koncu običajno cvetijo od konca januarja do aprila, zato si jih je v Botaničnem vrtu UM še mogoče ogledati. Poleg samoniklih oznanjevalcev pomladi pa lahko v vrtu, ki bo dvajsetletnico uradnega delovanja zaznamoval 24. maja, prav na dan parkov, doživite raznovrstne zgodbe na vodenih ogledih. Stari del vrta je bil namreč zasajen že konec 19. stoletja kot zasebna zbirka.
20.
obletnico bo maja praznoval mariborski botanični vrt.
Začetni zagon in vizionarsko usmeritev mu je v devetdesetih letih minulega stoletja dal častni občan Maribora, zaslužni profesor, biolog dr. Božidar Krajnčič, in leta 1999 je bil vrt mednarodno priznan in sprejet v združenje botaničnih vrtov. Naravne zanimivosti se razprostirajo na več kot 13 ha in so razdeljene v različne sklope: gozd, zbirka grmovnic in listavcev, sistematsko polje, skalnjak, vrt zdravilnih rastlin, rozarij, zbirka golosemenk ali pinetum, vodni biotopi, sadovnjak in sadno-zelenjavni vrt. Najstarejši del so prazgodovinske gomile, ki predstavljajo kulturno krajino že 3000 let. Na posesti lahko občudujemo več kot 100 let stare mamutovce, ki spadajo med najstarejše in največje v Sloveniji, in številne druge rastline, ki predstavljajo »najcenejšo in najzanesljivejšo gensko banko«.
Ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst je tudi osrednje poslanstvo vrta; ne nazadnje v njem gojijo kar 75 ogroženih vrst in izvajajo raziskave s področja genetike in s tem zagotovijo »dolgoročno shranjevanje in zaščito redkih in ogroženih rastlinskih vrst in njihovo vračanje na primerna rastišča v njihovo naravno okolje«.
Vsako leto na posestvu, ki spada pod okrilje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, pripravijo okoli 30 dogodkov. »Najbolj obiskan del je rozarij, kjer je na ogled več sto različnih sort vrtnic iz različnih žlahtniteljskih hiš. Med drugimi lahko občudujete dve slovenski sorti vrtnic, Prešern in Trubar, ter sorto Ljubljana. Od leta 2012 lahko dogajanja v vrtu spremljate tudi prek družabnih omrežij,« poudari Ambrožič in pred veliko nočjo povabi na tradicionalne velikonočne dogodivščine, namenjene otrokom od treh do osem let.
V Hortikulturnem društvu Maribor letos zaznamujejo tudi 150. obletnico prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku, čemur bodo posvečeni vsi prihodnji projekti, saj je bila prav zasaditev primarna naloga društva. »Prvi del parka je bil zasajen med letoma 1869 in 1872. Nasaditev in ureditev mestih parkov, drevoredov, parkovnih gozdov je društvo izvajalo vse do druge svetovne vojne. Kasneje so to nalogo prevzeli pogodbeni izvajalci mariborske občine,« pove predsednik Borut Ambrožič, ki se intenzivno pripravlja na izvedbo vsakoletne tradicionalne podelitve priznanj zlata vrtnica v sodelovanju z 18 podravskimi občinami. Letos ga bo prvič v 58 letih mogoče spremljati neposredno prek spleta. Veliko pozornost v društvu namenjajo dostopnosti ranljivih skupin v povezovanju z inovativnimi zelenimi turističnimi produkti. Tako so pred štirimi leti izdali Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki je dve leti pozneje zaživel še kot zvočna knjiga. Do danes je edina naravoslovna publikacija med 5936 deli slovenskih in tujih avtorjev, ki jih uporabniki lahko najdejo v specialni knjižnici za slepe in slabovidne Minke Skaberne v Ljubljani.
»Dogodivščine se pričnejo z ustvarjalnimi delavnicami in ogledom malih živali, nato pa se skupaj z velikonočnimi zajčki odpravijo na lov za skritimi velikonočnimi jajčki.« Park je primeren še za praznovanje rojstnih dni in je odlična lokacija za poročni obred ob vznožju Pohorja.
