ZZZS predlaga dvig prispevka
Poudarja, da je nujno, da se v noveli določi obveznost državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in obveznostmi zdravstvene blagajne ter poviša znesek za obvezni pavšalni prispevek na 31,10 evra.
Odpri galerijo
Arhivska fotografija. FOTO: Leon Vidic, Delo
Upravni odbor ZZZS je ministrstvu, vladi in državnemu poslal mnenje o zakonskem predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poudarja, da je nujno, da se v noveli določi obveznost državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in obveznostmi zdravstvene blagajne ter poviša znesek za obvezni pavšalni prispevek na 31,10 evra.
Predlog novele namreč t. i. varovala v proračunu ne predvideva, predlagan pavšalni znesek v višini 29 evrov pa po mnenju upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne zadostuje za kritje stroškov v zdravstveni blagajni in bi v tem primeru nastal primanjkljaj v višini okoli 70 milijonov evrov na leto.
Poleg tega predlagajo sprejetje dopolnila k noveli, o kateri bo državni zbor glasoval na januarski seji, po katerem bi država iz proračuna zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki ZZZS iz prispevkov in drugih virov ter obveznostmi ZZZS, ki zapadejo do konca koledarskega leta.
Če državni zbor ne bi sprejel takega dopolnila, upravni odbor ZZZS predlaga podrejeno dopolnilo, da se v prehodnih določbah novele zakona doda nov odstavek, v skladu s katerim bi se iz državnega proračuna do 31. marca 2021 zagotovilo ZZZS sredstva za pokrivanje razlike med prihodki in obveznostmi zdravstvene blagajne iz meseca januarja 2021 največ do višine deset milijonov evrov.
Kot so pojasnili, je treba z novelo določiti vsaj proračunsko pokritje primanjkljaja ZZZS, ki bo nastal zaradi prehoda na novo ureditev, če novela ne bo določila obveznosti državnega proračuna za kritje primanjkljaja ZZZS iz tekočega poslovanja.
Če te določbe ne bi črtali, se bo po opozorilih upravnega odbora ZZZS zmanjšal obseg zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj ZZZS ne bi smel na pozitivno listo razvrščati niti živil za prehransko podporo za bolnike z akutnim poslabšanjem hude kronične bolezni s hudim telesnim izčrpanjem niti živil za otroke s hudimi alergijami in drugimi težkimi oblikami intolerance na hrano.
Po navedbah LMŠ ostaja odprto še vprašanje kritja morebitnega finančnega primanjkljaja v času prehoda med trenutno in novo ureditvijo, do česar bi prišlo januarja 2021, gre pa za največ deset milijonov evrov. Vprašanje naj bi poskušali rešiti še v okviru tega zakona, ni pa ključno za sprejetje zakona. Časa, da pridejo do rešitve za prehod iz stare v novo ureditev, je namreč še celo leto.
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sicer še danes za STA dejal, da v tem trenutku še ni nič novega glede dopolnilnega zavarovanja. Prav vprašanje zagotovitve finančne vzdržnosti zdravstvene blagajne po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je namreč še odprto in v usklajevanju z ministrstvom za finance in ZZZS, ki je glavni financer v zdravstvu. Povedal je, da še čaka na njihove izračune, nato pa namerava sporočiti svoje stališče do predloga novele.
Na ministrstvu za finance pa so danes ponovili, da so vsebina, priprava zakonskih predlogov in komunikacije izključno v pristojnosti predlagatelja, torej resornega ministrstva. Naloga ministrstva za finance je po njihovih navedbah omejena na pripravo oziroma izdelavo izračunov na podlagi podatkov ZZZS.
Predlog novele namreč t. i. varovala v proračunu ne predvideva, predlagan pavšalni znesek v višini 29 evrov pa po mnenju upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne zadostuje za kritje stroškov v zdravstveni blagajni in bi v tem primeru nastal primanjkljaj v višini okoli 70 milijonov evrov na leto.
Znižali prvotni predlog
Upravni odbor ZZZS je decembra ocenjeval, da bi pavšalni prispevek v letu 2021 moral znašati okoli 32,40 evra, v tokratnem predlogu pa predlaga višino prispevka v januarju 2021 pri 31,10 evra. Po njihovem mnenju bi moral prispevek po izvedeni prvi valorizaciji marca prihodnje leto znašati 32,70 evra, je razvidno iz dokumenta.Poleg tega predlagajo sprejetje dopolnila k noveli, o kateri bo državni zbor glasoval na januarski seji, po katerem bi država iz proračuna zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki ZZZS iz prispevkov in drugih virov ter obveznostmi ZZZS, ki zapadejo do konca koledarskega leta.
Če državni zbor ne bi sprejel takega dopolnila, upravni odbor ZZZS predlaga podrejeno dopolnilo, da se v prehodnih določbah novele zakona doda nov odstavek, v skladu s katerim bi se iz državnega proračuna do 31. marca 2021 zagotovilo ZZZS sredstva za pokrivanje razlike med prihodki in obveznostmi zdravstvene blagajne iz meseca januarja 2021 največ do višine deset milijonov evrov.
Kot so pojasnili, je treba z novelo določiti vsaj proračunsko pokritje primanjkljaja ZZZS, ki bo nastal zaradi prehoda na novo ureditev, če novela ne bo določila obveznosti državnega proračuna za kritje primanjkljaja ZZZS iz tekočega poslovanja.
Pozitivna lista
Poleg tega predlagajo še določene popravke predloga novele glede kategorij zavarovanih oseb. Po njihovem mnenju je tudi nujno, da se iz novele črta določba, da se na pozitivno listo razvrščajo le živila za posebne zdravstvene namene, s prilagojeno sestavo hranil, ki so lahko edini vir prehrane.Če te določbe ne bi črtali, se bo po opozorilih upravnega odbora ZZZS zmanjšal obseg zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj ZZZS ne bi smel na pozitivno listo razvrščati niti živil za prehransko podporo za bolnike z akutnim poslabšanjem hude kronične bolezni s hudim telesnim izčrpanjem niti živil za otroke s hudimi alergijami in drugimi težkimi oblikami intolerance na hrano.
Dopolnila sprejemajo do vključno torka
V LMŠ podpirajo predloge dopolnil ZZZS, ki jim jih je ta poslal v sredo. Med njimi je tudi predlog za dvig obveznega pavšalnega prispevka z 29 na slabih 32 evrov. S tem je znesek še zmeraj nižji od trenutne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem pa zagotavlja finančno vzdržen sistem, menijo. Dopolnila se sicer lahko vlagajo do vključno torka.Po navedbah LMŠ ostaja odprto še vprašanje kritja morebitnega finančnega primanjkljaja v času prehoda med trenutno in novo ureditvijo, do česar bi prišlo januarja 2021, gre pa za največ deset milijonov evrov. Vprašanje naj bi poskušali rešiti še v okviru tega zakona, ni pa ključno za sprejetje zakona. Časa, da pridejo do rešitve za prehod iz stare v novo ureditev, je namreč še celo leto.
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sicer še danes za STA dejal, da v tem trenutku še ni nič novega glede dopolnilnega zavarovanja. Prav vprašanje zagotovitve finančne vzdržnosti zdravstvene blagajne po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je namreč še odprto in v usklajevanju z ministrstvom za finance in ZZZS, ki je glavni financer v zdravstvu. Povedal je, da še čaka na njihove izračune, nato pa namerava sporočiti svoje stališče do predloga novele.
Na ministrstvu za finance pa so danes ponovili, da so vsebina, priprava zakonskih predlogov in komunikacije izključno v pristojnosti predlagatelja, torej resornega ministrstva. Naloga ministrstva za finance je po njihovih navedbah omejena na pripravo oziroma izdelavo izračunov na podlagi podatkov ZZZS.
