V VESOLJE
20 let za prvim človekom v vesolje še prvi shuttle
Američani so ga uspešno izstrelili 12. aprila 1981. Projekt je zamujal tri leta.
Odpri galerijo
Pred 40 leti je v vesolje poletela Columbia.
Sredi 60. let prejšnjega stoletja je vojno letalstvo Združenih držav Amerike izdelalo serijo tajnih študij o naslednji generaciji vesoljskih plovil. Med njimi so se znašli načrti za veliko vojaško vesoljsko postajo, načrtovali so tudi zmanjšanje stroškov izstreljevanja vojaških tovorov v vesolje. Podobne ambicije je imela tedaj ameriška vesoljska agencija Nasa, ki je načrtovala vesoljske postaje, lunarne baze in odprave na Mars s človeško posadko. Toda administracija takratnega predsednika Richarda Nixona jo je finančno močno omejila, zato so morali opustiti veliko projektov in visokoletečih zamisli.
Med drugim so denimo želeli ustvariti vozila in plovila, ki bi jih lahko uporabili večkrat. Zmanjšanje stroškov je Naso prisililo, da je zavrgla koncept ponovne uporabe vsega, razen motorjev in sistemov za vodenje. Sprijazniti so se morali, da bodo naslednje plovilo v vesolje ponesli ceneni motorji na trdno gorivo, tekoče gorivo pa bi bilo v velikem rezervoarju, ki ga bo raketa odvrgla. Nasa je za izvajalca pri projektu najela družbo North American Rockwell, ki je že imela pomembno vlogo pri programih X-15 in Apollo, sestavila pa naj bi prav takšno vozilo, kot so si ga zamislili pri Nasi, in sicer orbiter.
Nižanje proračuna pa ni ogrozilo le kakovosti novih vesoljskih plovil, imenovanih shuttle, Nasa je morala zmanjšati tudi njihovo število, od načrtovanih pet na štiri. Celo prvi polet v vesolje so morali za nekaj let premakniti, in sicer iz leta 1978 na 1981., posledično niso mogli rešiti Skylaba, edine ameriške vesoljske postaje, ki je krožila okrog Zemlje. Da bi kljub vsem preprekam dobili zeleno luč za razvoj shuttla, so pri Nasi pristojnim zagotovili, da bo projekt veliko cenejši od satelitskih nosilnih raket za enkratno uporabo, ki da jih bo na koncu vse tudi nadomestil. Navedli so še, da naj bi strošek izstrelitve shuttla znašal le 10 milijonov dolarjev, v vesolje pa naj bi leteli tudi več kot dvakrat na mesec.
Denar se je našel in 12. aprila 1981, na obletnico, ko je v vesolje kot prvi človek poletel sovjet Juri Gagarin, so Američani uspešno izstrelili prvi shuttle Columbia z dvema astronavtoma na krovu. To sta bila poveljnik John W. Young in pilot Robert Crippen, ki sta se na polet pripravljala več let. V Zemljini orbiti, 308 kilometrov nad površjem, sta ostala dva dni in prepotovala 1,7 milijona kilometrov.
S projektom so pri Nasi želeli pokazati, da je s shuttlom mogoče v vesolje varno poslati posadko in jo varno tudi vrniti domov. Pozneje so ugotovili, da bo treba že veliko izboljšav, saj sta bočni raketi ob izstrelitvi denimo ustvarili prevelik pritisk, ta pa je poškodoval ploščice, ki bi Columbio morale ščititi pred previsokimi temperaturami. Šestnajst teh ploščic je odpadlo, 148 se jih je poškodovalo, a k sreči je posadki kljub temu uspelo varno pristati in polet se je v zgodovino zapisal kot uspešen.
Poveljnik John W. Young in pilot Robert Crippen sta se na polet pripravljala več let. FOTO: Nasa
Med drugim so denimo želeli ustvariti vozila in plovila, ki bi jih lahko uporabili večkrat. Zmanjšanje stroškov je Naso prisililo, da je zavrgla koncept ponovne uporabe vsega, razen motorjev in sistemov za vodenje. Sprijazniti so se morali, da bodo naslednje plovilo v vesolje ponesli ceneni motorji na trdno gorivo, tekoče gorivo pa bi bilo v velikem rezervoarju, ki ga bo raketa odvrgla. Nasa je za izvajalca pri projektu najela družbo North American Rockwell, ki je že imela pomembno vlogo pri programih X-15 in Apollo, sestavila pa naj bi prav takšno vozilo, kot so si ga zamislili pri Nasi, in sicer orbiter.
Prepozno za Skylab
Nižanje proračuna pa ni ogrozilo le kakovosti novih vesoljskih plovil, imenovanih shuttle, Nasa je morala zmanjšati tudi njihovo število, od načrtovanih pet na štiri. Celo prvi polet v vesolje so morali za nekaj let premakniti, in sicer iz leta 1978 na 1981., posledično niso mogli rešiti Skylaba, edine ameriške vesoljske postaje, ki je krožila okrog Zemlje. Da bi kljub vsem preprekam dobili zeleno luč za razvoj shuttla, so pri Nasi pristojnim zagotovili, da bo projekt veliko cenejši od satelitskih nosilnih raket za enkratno uporabo, ki da jih bo na koncu vse tudi nadomestil. Navedli so še, da naj bi strošek izstrelitve shuttla znašal le 10 milijonov dolarjev, v vesolje pa naj bi leteli tudi več kot dvakrat na mesec.
Poleg uspehov dve tragedijiNasa je od leta 1961 pa do danes uspešno izvedla že več kot 200 poletov s posadko. Dva od njih sta se končala tragično, leta 1986 je le nekaj sekund po vzletu razpadel shuttle Challenger, vsi člani posadke so v nesreči izgubili življenje. Nato je leta 2003 ob vračanju na Zemljo, ko je ponovno vstopil v njeno ozračje, razpadel še raketoplan Columbia. Tudi v tem primeru je umrlo vseh sedem članov posadke.
Denar se je našel in 12. aprila 1981, na obletnico, ko je v vesolje kot prvi človek poletel sovjet Juri Gagarin, so Američani uspešno izstrelili prvi shuttle Columbia z dvema astronavtoma na krovu. To sta bila poveljnik John W. Young in pilot Robert Crippen, ki sta se na polet pripravljala več let. V Zemljini orbiti, 308 kilometrov nad površjem, sta ostala dva dni in prepotovala 1,7 milijona kilometrov.
V kontrolni sobi je bilo napeto. FOTO: Nasa
S projektom so pri Nasi želeli pokazati, da je s shuttlom mogoče v vesolje varno poslati posadko in jo varno tudi vrniti domov. Pozneje so ugotovili, da bo treba že veliko izboljšav, saj sta bočni raketi ob izstrelitvi denimo ustvarili prevelik pritisk, ta pa je poškodoval ploščice, ki bi Columbio morale ščititi pred previsokimi temperaturami. Šestnajst teh ploščic je odpadlo, 148 se jih je poškodovalo, a k sreči je posadki kljub temu uspelo varno pristati in polet se je v zgodovino zapisal kot uspešen.
