KUŽA IN POL
37 dni pod ruševinami
Kuža v kitajski vasi čudežno preživel zemeljski plaz. Povsem šibak in pretresen, a z neizmerno voljo do življenja.
Odpri galerijo
Več kot mesec dni je čakal lastnika, da se vrne. VIR: YouTube
Neverjetno moč je pokazal kuža iz kitajske province Guizhou, ki jo je julija po dolgotrajnem deževju prizadel še zemeljski plaz in zasul velik del vasi. Prebivalci so k sreči pravočasno zapustili domove, a hišni ljubljenci in domače živali jim niso vsi mogli slediti: mnoge domove je zemeljska gmota zasula in povsem uničila, številni pa so se morali sprijazniti tudi z izgubo svojih živalskih prijateljev.
Tako tudi Chen Yongen, čigar kuža je bil žal na dvorišču pripet z verigo in sam ni mogel ubežati katastrofi, gospodar pa med reševanjem otrok in družine ni pravočasno utegnil še po psa. Po več kot mesecu dni, ki jih je s svojci preživel pri sorodnikih v drugem kraju, se je z nekaterimi sovaščani vrnil v Cangbaotian in žalostno ugotovil, da je njegova hiša med tistimi, ki so se spremenile v prah in ruševine. Toda ob zvoku, ki ga je zaslišal pod kupi kamenja in blata, mu je zaigralo srce: zaslišal je namreč lajež svojega štirinožnega prijatelja, ki je kar 37 dni ali 880 ur živel pod ruševinami in čakal na čudežno rešitev!
In jo je tudi dočakal, ob pogledu na gospodarja in sosede, ki so z golimi rokami kopali deset ur, da so se prebili do uboge živali, pa je celo zmogel pomahati z repom in pokazati pristno veselje.
Kako je preživel v takšnih razmerah, nihče ne zmore pojasniti, očitno pa je med ruševinami zmogel piti deževnico in izbrskati kaj užitnega. Ob odkritju je bil sicer neprepoznaven, saj zdaj tehta le dobrih pet kilogramov – pred nesrečo jih je imel skorajda trideset. Kot pove presrečni Chen, je njegov prijatelj še vedno precej pretresen in šibak, a kaže neverjetno voljo do življenja. Njegovo čudežno preživetje je osrečilo vse vaščane in jim dalo upanje na boljši jutri.
Ob laježu mu je zaigralo srce
Tako tudi Chen Yongen, čigar kuža je bil žal na dvorišču pripet z verigo in sam ni mogel ubežati katastrofi, gospodar pa med reševanjem otrok in družine ni pravočasno utegnil še po psa. Po več kot mesecu dni, ki jih je s svojci preživel pri sorodnikih v drugem kraju, se je z nekaterimi sovaščani vrnil v Cangbaotian in žalostno ugotovil, da je njegova hiša med tistimi, ki so se spremenile v prah in ruševine. Toda ob zvoku, ki ga je zaslišal pod kupi kamenja in blata, mu je zaigralo srce: zaslišal je namreč lajež svojega štirinožnega prijatelja, ki je kar 37 dni ali 880 ur živel pod ruševinami in čakal na čudežno rešitev!
880
ur je med ruševinami čakal na rešitev.
ur je med ruševinami čakal na rešitev.
In jo je tudi dočakal, ob pogledu na gospodarja in sosede, ki so z golimi rokami kopali deset ur, da so se prebili do uboge živali, pa je celo zmogel pomahati z repom in pokazati pristno veselje.
Kako je preživel v takšnih razmerah, nihče ne zmore pojasniti, očitno pa je med ruševinami zmogel piti deževnico in izbrskati kaj užitnega. Ob odkritju je bil sicer neprepoznaven, saj zdaj tehta le dobrih pet kilogramov – pred nesrečo jih je imel skorajda trideset. Kot pove presrečni Chen, je njegov prijatelj še vedno precej pretresen in šibak, a kaže neverjetno voljo do življenja. Njegovo čudežno preživetje je osrečilo vse vaščane in jim dalo upanje na boljši jutri.
