Alarmantno: 'vrata pekla' se širijo s skrb vzbujajočo hitrostjo

Batagajka, ogromen krater v Sibiriji, ki je nastal z vdiranjem tal in je največji takšen na svetu, je vsak dan globlji, njegov taleči se led pa odkriva pragozd, ki bi bil lahko ključen v odkrivanju skrivnosti podnebnih sprememb.
 
Okoliško prebivalstvo dela Sibirije, približno 660 kilometrov severovzhodno od Jakutska, krater imenuje vrata pekla. Batagajka ne fascinira le blizu živečih ljudi, ampak tudi znanstvenike, saj ponuja edinstveni vpogled v preteklost Zemlje. Hkrati so zaradi izginjanja gozda sloji permafrosta izpostavljeni elementom, zaradi česar se talijo in v atmosfero spuščajo pline.

Poveča se do 30 metrov na leto 

Batagajka naj bi bil tudi drugi najstarejši krater te vrste na svetu. V zadnjih desetletjih so odkrili še številne manjše v sibirski tundri. Batagajka pa je daleč največji in trenutno dolg okoli kilometer, globok pa 50 metrov. Prebivalstvo in znanstvenike najbolj skrbi, da raste z alarmantno hitrostjo. Če se bo še naprej poglabljal in širil, bi to lahko pripeljalo do vdiranja bližnjih naseljenih območij. Senzorji, ki spremljajo širjenje kraterja, so pokazali, da se širi 20 do 30 metrov na leto. Ko se led tali, voda odteka v bližnjo reko, minerali in plini, ki so bili tisočletja ujeti pod površino, pa uhajajo na površje in v atmosfero. Podnebne spremembe samo prilivajo olja na ogenj. V zadnjih mesecih so na severovzhodu Sibirije imeli rekordno visoke temperature, v arktičnem krogu so izmerili celo 38 stopinj Celzija.

Sproščanje plinov, ujetih pod ledom 

Za širjenje Batagajke znanstveniki krivijo delovanje ljudi od sredine 20. stoletja. Sekanje dreves in izkopavanje mineralov je pripeljalo do erozije na površini tal. Sekanje gozda v regiji je samo pospešilo taljenje ledu, krater se od takrat samo še širi. Znanstvenike skrbi taljenje ledu, ker se s tem osvobajata ogljikov dioksid in metan v atmosfero.
 
Krater znanstveniki pozorno spremljajo, poleg znakov njegove širitve jim ponuja priložnost uvideti, kakšne podnebne spremembe so se dogajale v preteklosti. Najnižji deli izpostavljenega permafrosta so stari okoli 650.000 let.