PRAGOZD
Amazonijo še kar izsekavajo
Pljuča sveta izginjajo z veliko hitrostjo. Posledice bodo katastrofalne.
Odpri galerijo
Če bi pragozd izginil, bi bila manjša biološka raznolikost.
Največji pragozd izginja z veliko hitrostjo, posledice bi utegnile biti katastrofalne. Amazonski pragozd velja za pljuča našega planeta, pa vendarle se dopušča nenadzorovano uničevanje, pragozd izginja zaradi uničujočih požarov, pa tudi desetletij izsekavanja, da bi nastale površine, namenjene pridobivanju denarja.
Amazonski pragozd se razprostira na območju, velikem sedem milijonov kvadratnih kilometrov, razteza se čez devet južnoameriških držav, in sicer Bolivijo, Kolumbijo, Ekvador, Francosko Gvajano, Gvajano, Peru, Surinam, Venezuelo in Brazilijo, v tej državi zavzema kar 60 odstotkov skupne površine.
Pred sedmimi desetletji je veličasten pragozd v Braziliji zavzemal 2,47 milijona kvadratnih kilometrov, lani na 2,04 milijona kvadratnih kilometrov, glede na uničujoče požare in vlado, ki ji zaščita okolja ni mar, bi lahko bila površina gozda kmalu še manjša, se bojijo okoljevarstveniki. V amazonskem pragozdu živi 10 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst na svetu, če bo izginil, bi se utegnilo spremeniti marsikaj.
Motene bi bile padavine, na primer, raziskava, leta 2012 objavljena v reviji Nature, kaže, da bi se zaradi izginotja gozda zmanjšale padavine na širšem območju, s tem pa so povezana pogostejša sušna obdobja. Ko je vse suho, je le še vprašanje trenutka, kdaj bo zagorelo.
Strokovnjaki predvidevajo, da bi bilo z izginotjem pragozda več požarov, ki bodo trajali dlje. Manj ko je padavin, manj je vode, potrebne za kmetijstvo in govedorejo, pa tudi velike korporacije, ki tam pridelujejo sojo, na primer, in so v dobršni meri krive za nastalo situacijo, saj so prav one krčile gozd, da bi naredile polja. Višji bi bil tudi nivo toplogrednih plinov, ki segrevajo Zemljo.
»Če zafrknemo z amazonskim pragozdom, bo nivo ogljikovega dioksida tolikšen, da bomo vsi trpeli. Kakovost zraka bo slabša in globalno bodo temperature narasle,« je dejala Adriane Esquivel-Muelbert, strokovnjakinja, ki preučuje tropske gozdove. V nekaterih delih Amazonije se je količina padavin zmanjšala za 25 odstotkov, a ko dežuje, so posledica poplave.
Suše in poplave bi se pogosteje izmenjavale, če bi pragozd izginil, hkrati pa bi se porušila tudi globalna klima. Preživetje mnogih je odvisno od Amazonije, ker daje hrano, zdravilne rastline za kakih 300 milijonov ljudi, in z izginjanjem pragozda so ljudje, ki so od njega odvisni, vse bolj siromašni.
Prisiljeni so emigrirati v mesta ali bogatejše države v iskanju slabo plačanega dela. Manjša bi bila tudi biološka raznolikost, nekatere vrste bi izginile, število preživelih bi se zmanjšalo, manj bi bilo sestavin za zdravila.
Brazilski vladi ni mar
Amazonski pragozd se razprostira na območju, velikem sedem milijonov kvadratnih kilometrov, razteza se čez devet južnoameriških držav, in sicer Bolivijo, Kolumbijo, Ekvador, Francosko Gvajano, Gvajano, Peru, Surinam, Venezuelo in Brazilijo, v tej državi zavzema kar 60 odstotkov skupne površine.
Izsekavanje uničuje pljuča planeta. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Pred sedmimi desetletji je veličasten pragozd v Braziliji zavzemal 2,47 milijona kvadratnih kilometrov, lani na 2,04 milijona kvadratnih kilometrov, glede na uničujoče požare in vlado, ki ji zaščita okolja ni mar, bi lahko bila površina gozda kmalu še manjša, se bojijo okoljevarstveniki. V amazonskem pragozdu živi 10 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst na svetu, če bo izginil, bi se utegnilo spremeniti marsikaj.
Motene bi bile padavine, na primer, raziskava, leta 2012 objavljena v reviji Nature, kaže, da bi se zaradi izginotja gozda zmanjšale padavine na širšem območju, s tem pa so povezana pogostejša sušna obdobja. Ko je vse suho, je le še vprašanje trenutka, kdaj bo zagorelo.
Strokovnjaki predvidevajo, da bi bilo z izginotjem pragozda več požarov, ki bodo trajali dlje. Manj ko je padavin, manj je vode, potrebne za kmetijstvo in govedorejo, pa tudi velike korporacije, ki tam pridelujejo sojo, na primer, in so v dobršni meri krive za nastalo situacijo, saj so prav one krčile gozd, da bi naredile polja. Višji bi bil tudi nivo toplogrednih plinov, ki segrevajo Zemljo.
Še večje segrevanje
»Če zafrknemo z amazonskim pragozdom, bo nivo ogljikovega dioksida tolikšen, da bomo vsi trpeli. Kakovost zraka bo slabša in globalno bodo temperature narasle,« je dejala Adriane Esquivel-Muelbert, strokovnjakinja, ki preučuje tropske gozdove. V nekaterih delih Amazonije se je količina padavin zmanjšala za 25 odstotkov, a ko dežuje, so posledica poplave.
10
odstotkov vseh živalskih in rastlinskih vrst na svetu živi v Amazoniji.
odstotkov vseh živalskih in rastlinskih vrst na svetu živi v Amazoniji.
Suše in poplave bi se pogosteje izmenjavale, če bi pragozd izginil, hkrati pa bi se porušila tudi globalna klima. Preživetje mnogih je odvisno od Amazonije, ker daje hrano, zdravilne rastline za kakih 300 milijonov ljudi, in z izginjanjem pragozda so ljudje, ki so od njega odvisni, vse bolj siromašni.
Prisiljeni so emigrirati v mesta ali bogatejše države v iskanju slabo plačanega dela. Manjša bi bila tudi biološka raznolikost, nekatere vrste bi izginile, število preživelih bi se zmanjšalo, manj bi bilo sestavin za zdravila.
