PREISKAVA
Američani vohunili za Angelo Merkel prek Danske
»To je s političnega vidika škandal.«
Odpri galerijo
FOTO: Kevin Lamarque, Reuters Pictures
ZDA so med letoma 2012 in 2014 vohunile za vodilnimi evropskimi politiki, vključno z nemško kanclerko Angelo Merkel, ob pomoči danske obveščevalne službe, so v nedeljo poročali danski in evropski mediji.
Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) prek danskih internetnih povezav vohunila za vodilnimi politiki in uradniki iz Nemčije, Švedske, Norveške in Francije. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za zdaj še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami.
Na danskem obrambnem ministrstvu se na navedbe medijev še niso odzvali. Po poročanju DR naj bi bila danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, avgusta lani seznanjena z zadevo. Pred tem je za DR dejala, da je sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo.
DR je omenjene navedbe razkril po preiskavi, ki jo je opravil z več mediji, s švedsko televizijsko postajo SVT, z norveško NRK, nemškimi mediji NDR, WDR in s Süddeutsche Zeitung ter francoskim časnikom Le Monde. Po navedbah DR so bili med tistimi, za katerimi je vohunila NSA, nemška kanclerka Angela Merkel ter takratna nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier in vodja nemške opozicije Peer Steinbrück.
Informacije so prihajale iz devetih različnih virov, ki so imeli dostop do tajnih informacij FE. DR je navedel, da je njihova razkritja neodvisno potrdilo več virov. FE in njegov takratni direktor Lars Findsen se na omenjena razkritja še nista odzvala.
Če bodo navedbe DR in drugih medijev potrjene, se je ameriško vohunjenje dogajalo med afero Snowden leta 2013 in po njej. Takrat je nekdanji pogodbenik NSA Edward Snowden razkril na tisoče tajnih dokumentov, ki so razkrili obsežen nadzor ZDA, vzpostavljen po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
Ti dokumenti so med drugim razkrili, da je ameriška vlada vohunila za lastnimi državljani ter imela po vsem svetu razvejeno prisluškovanje. Med drugim so prisluškovali mobilnemu telefonu nemške kanclerke Merkel.
DR je že novembra lani poročal, da so ZDA od leta 2012 do 2015 prek danskih kabelskih povezav vohunile za dansko in evropsko obrambno industrijo.
Steinbrück je za nemške medije potrdil, da je za prisluškovanje izvedel šele iz medijev ter da je to s »političnega vidika škandal«.
Tudi nemška vlada ni bila seznanjena, da so z Danske vohunili za njenimi vodilnimi predstavniki. »Zadeva vaše preiskave je kanclerki znana šele po vašem vprašanju,« dejal tiskovni predstavnik nemške vlade. Tudi sedanji nemški predsednik Steinmeier je dejal, da doslej ni bil seznanjenj s prisluškovanjem iz Danske.
Za Berlinom so se odzvali tudi v Franciji. Kot je sporočila francoska vlada, so navedbe o ameriškem vohunjenju za vodilnimi politiki v Evropi ob pomoči Danske zelo resne, če se potrdijo.
»To je zelo resno. Preveriti moramo, ali so naši partnerji v EU, Danci, v svojem sodelovanju z ameriškimi službami naredili napako ali zmoto,« je za francoski radio dejal francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune. Dodal je, da bi bilo prav tako zelo resno, če se bo izkazalo, da je Washington vohunil za voditelji EU.
Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) prek danskih internetnih povezav vohunila za vodilnimi politiki in uradniki iz Nemčije, Švedske, Norveške in Francije. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za zdaj še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami.
Na danskem obrambnem ministrstvu se na navedbe medijev še niso odzvali. Po poročanju DR naj bi bila danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, avgusta lani seznanjena z zadevo. Pred tem je za DR dejala, da je sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo.
DR je omenjene navedbe razkril po preiskavi, ki jo je opravil z več mediji, s švedsko televizijsko postajo SVT, z norveško NRK, nemškimi mediji NDR, WDR in s Süddeutsche Zeitung ter francoskim časnikom Le Monde. Po navedbah DR so bili med tistimi, za katerimi je vohunila NSA, nemška kanclerka Angela Merkel ter takratna nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier in vodja nemške opozicije Peer Steinbrück.
Se je ameriško vohunjenje dogajalo med afero Snowden in po njej?
NSA je dostopala do kratkih besedilnih sporočil SMS, telefonskih klicev in opravil na internetu, vključno z iskanjem, s klepetom in storitvami za sporočanje. Po navedbah DR je bilo vohunjenje podrobno opisano v tajnem, internem poročilu delovne skupine FE s kodnim imenom Operacija Dunhammer. Vodstvo FE je bilo s tem seznanjeno maja 2015.Informacije so prihajale iz devetih različnih virov, ki so imeli dostop do tajnih informacij FE. DR je navedel, da je njihova razkritja neodvisno potrdilo več virov. FE in njegov takratni direktor Lars Findsen se na omenjena razkritja še nista odzvala.
Če bodo navedbe DR in drugih medijev potrjene, se je ameriško vohunjenje dogajalo med afero Snowden leta 2013 in po njej. Takrat je nekdanji pogodbenik NSA Edward Snowden razkril na tisoče tajnih dokumentov, ki so razkrili obsežen nadzor ZDA, vzpostavljen po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
Ti dokumenti so med drugim razkrili, da je ameriška vlada vohunila za lastnimi državljani ter imela po vsem svetu razvejeno prisluškovanje. Med drugim so prisluškovali mobilnemu telefonu nemške kanclerke Merkel.
DR je že novembra lani poročal, da so ZDA od leta 2012 do 2015 prek danskih kabelskih povezav vohunile za dansko in evropsko obrambno industrijo.
Ni bil presenečen
V Nemčiji predsednik preiskovalne parlamentarne komisije za NSA Patrick Sensburg (CDU) v odzivu ni bil presenečen nad razkritji. Kot je dejal po poročanju nemškega Deutsche Welle, so tovrstna prisluškovanja običajna praksa. »Treba je razumeti obveščevalne službe. Tukaj ne gre za prijateljstvo. Ne gre za moralno-etnične zadržke. Gre za uveljavitev interesov,« je dejal.Steinbrück je za nemške medije potrdil, da je za prisluškovanje izvedel šele iz medijev ter da je to s »političnega vidika škandal«.
Tudi nemška vlada ni bila seznanjena, da so z Danske vohunili za njenimi vodilnimi predstavniki. »Zadeva vaše preiskave je kanclerki znana šele po vašem vprašanju,« dejal tiskovni predstavnik nemške vlade. Tudi sedanji nemški predsednik Steinmeier je dejal, da doslej ni bil seznanjenj s prisluškovanjem iz Danske.
Za Berlinom so se odzvali tudi v Franciji. Kot je sporočila francoska vlada, so navedbe o ameriškem vohunjenju za vodilnimi politiki v Evropi ob pomoči Danske zelo resne, če se potrdijo.
»To je zelo resno. Preveriti moramo, ali so naši partnerji v EU, Danci, v svojem sodelovanju z ameriškimi službami naredili napako ali zmoto,« je za francoski radio dejal francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune. Dodal je, da bi bilo prav tako zelo resno, če se bo izkazalo, da je Washington vohunil za voditelji EU.
