Ameriški pogajalci na poti v Rusijo! Bo Putin pristal na premirje?
Po več kot osmih urah intenzivnih pogovorov v Savdski Arabiji so ZDA in Ukrajina sprejele predlog za 30-dnevno prekinitev ognja, ki ga bodo danes posredovali Moskvi. Medtem ko Kijev pričakuje »odločne ukrepe« v primeru zavrnitve, Kremelj čaka na dodatne podrobnosti in ne daje jasnega odgovora.
Washington: »Ni vojaške rešitve za ta konflikt«
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ob vrnitvi iz Savdske Arabije poudaril, da Washington od Rusije pričakuje pozitiven odziv in da v tej vojni »ni vojaške rešitve«. Dodal je, da bi morala biti v pogovore vključena tudi Evropa, saj bodo varnostna jamstva ključni del morebitnega dogovora.
Po njegovih besedah je Ukrajina pripravljena začasno ustaviti vse vojaške operacije, a v zameno pričakuje določene ukrepe s strani Moskve. Ob tem je opozoril, da bo Rusija skoraj zagotovo odprla vprašanje sankcij in zamrznjenih sredstev, ki bi lahko postali del pogajalskega procesa.
Kremelj previden: Putin v močnem položaju?
V Moskvi uradnega odziva še ni. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija predlog preučila, a za zdaj ne daje komentarjev. Napovedal je bližnji telefonski pogovor med predsednikoma Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, v okviru katerega naj bi se razjasnila stališča obeh strani.
Vendar pa so ruski viri za Reuters razkrili, da bo Putin stežka sprejel prekinitev ognja v tej obliki, saj se Rusija na fronti trenutno krepi in ima strateško prednost. »Rusija napreduje. Putin je v močnem položaju, zato bi morale biti ruske zahteve tiste, ki določajo pogoje premirja,« je dejal visok ruski uradnik, ki je želel ostati anonimen.
Ukrajina vztraja: Rusija naj pokaže, ali želi mir
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pričakovanje, da bo Zahod, v primeru ruskega zavračanja predloga, sprejel dodatne ukrepe za okrepitev Ukrajine. Po njegovih besedah je Kijev storil korak k miru, zdaj pa mora Rusija pokazati, ali si ga resnično želi.
Podobno stališče je izrazil ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Petro Bešta, ki je poudaril, da je Ukrajina z začasno prekinitvijo ognja pokazala strateško modrost in pripravljenost na pogajanja. »Ukrajina ni ovira na poti do miru, ampak partnerica pri njegovi ponovni vzpostavitvi,« je dejal za RTV.
Ob tem je opozoril, da bi bilo za vzpostavitev zaupanja potrebno izpustiti vojne ujetnike, omogočiti vrnitev ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno odpeljani v Rusijo, ter vzpostaviti jasne mehanizme za trajen mir.
Putin postavlja visoke zahteve
Medtem ko je Kremelj v preteklosti že zavračal kratkoročna premirja, ki bi Ukrajini omogočila reorganizacijo in novo oborožitev, Putin vztraja pri »dolgoročni rešitvi«. Njegove zahteve ostajajo enake:
- Ukrajina mora opustiti ambicije o članstvu v Natu.
- Delna demilitarizacija Ukrajine.
- Ruski popolni nadzor nad štirimi ukrajinskimi regijami, ki si jih je priključila leta 2022.
Rusija napreduje v Kurski regiji
Ukrajina je lani zavzela del Kurske oblasti na zahodu Rusije, a je tam v zadnjih mesecih izgubila strateške pozicije. Ruske sile zdaj napredujejo proti mestu Sudža, kar dodatno vpliva na Moskvin odnos do morebitnega premirja. Ruski vojni blogerji poročajo, da se Kremlju morda sploh ne mudi s prekinitvijo ognja, saj je v ofenzivi.
Čeprav sta ZDA in Ukrajina predstavili predlog za premirje, je njegova usoda negotova. Rusija bo verjetno zahtevala ugodnejše pogoje, vključno z umikom sankcij ali ozemeljskimi koncesijami, kar je za Ukrajino nesprejemljivo.
