Apokalipsa je bližje, kot si mislimo: skrb vzbujajoča odkritja v jedru Zemlje
Pred 4,5 milijarde let je bil ves planet prepojen z morjem vroče magme. Sčasoma se je površina začela ohlajati, kar je oblikovalo zemeljsko skorjo. Ko se je ta debelila, je vročo magmo potiskala globlje in globlje v Zemljo. Kaj se tam dogaja danes? Kot poroča britanski The Mirror, so si znanstveniki želeli ogledati toplotno prevodnost silikatne kamnine silikatni perovskit (magnezijev silikat se imenuje tudi bridžmanit, po nobelovcu za fiziko iz leta 1946 Percyju Bridgmanu), ki je najbolj razširjen mineral na Zemlji in zajema do 70 odstotkov notranjega plašča našega planeta. S seboj so prinesli najsodobnejši merilni sistem, ki pa mu je uspelo odkriti, da je magnezijev silikat prevodnejši, kot se je zdelo.
Profesor na Carnegiejevi znanstveni ustanovi (Carnegie Institution for Science) Motohiko Murakami, je za spaceref.com povedal: »Ta merilni sistem nam je omogočil, da pokažemo, da je toplotna prevodnost bridžmanita približno 1,5-krat večja od predvidene. Rezultati bi nam lahko dali nov pogled na razvoj dinamike Zemlje. Namigujejo, da se Zemlja kakor kamnita planeta Merkur in Mars, ohlaja veliko hitreje, kot je bilo pričakovano.« Dodal je še, da še vedno ne vemo dovolj, da bi lahko določili, kdaj bo Zemlja postala hladna in za bivanje neustrezna.
Hlajenje Zemljinega jedra bi lahko preprečilo tudi delovanje naših magnetnih polov, pišejo na portalu How Stuff Works. »Tako kot Zemlja sama se tudi njeno jedro nenehno vrti – nekateri znanstveniki menijo, da se premika celo hitreje kot preostali del planeta. Trenje pretvarja kinetično energijo v električno in magnetno energijo, ki tvori polje, ki odbija škodljive, nabite delce, ki izhajajo iz sonca proti severnemu in južnemu polu.« Tako bi izgubili tudi enega izmed virov električne energije, kar pomeni, da bi lahko bili v temi, še preden zmrznemo ali pa nas odpihnejo sončevi vetrovi.
