PO SEDMIH LETIH
Assange obsojen na skoraj leto dni zapora
Kršil je določila pogojnega izpusta.
Odpri galerijo
LONDON – Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je bil na sodišču v Londonu obsojen na 50 tednov zaporne kazni, ker je kršil določila pogojnega izpusta. Assange je bil namreč leta 2012 po aretaciji zaradi obtožb posilstva na Švedskem izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo.
Ekvador je Assangeu sicer podelil tudi azil in državljanstvo, vendar veleposlaništva ni mogel zapustiti in je tam bival sedem let. Že pred časom je postal bolj ali manj nezaželen, prejšnji mesec pa mu je Ekvador odvzel mednarodno zaščito in državljanstvo ter ga predal britanskim oblastem. Policisti so ga 11. aprila dobesedno odnesli z veleposlaništva. Še isti dan ga je sodišče v Londonu spoznalo za krivega kršitve določil pogojnega izpusta, kar je sam sicer zanikal. Danes mu je bila izrečena kazen skoraj enega leta zaporne kazni oz. 50 tednov.
Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo umaknil ne toliko zaradi obtožb posilstva na Švedskem kot zaradi grožnje, da bi ga morda izročili ZDA, kjer mu očitajo izdajo zaradi objave zaupnih ameriških diplomatskih depeš leta 2010.
ZDA so po njegovem prijetju aprila že zaprosile Veliko Britanijo za njegovo izročitev. Uradno so ga obtožili zarote z ameriškim žvižgačem Bradleyjem Manningom (po spremembi spola Chelsea) – da mu je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Za to mu grozi pet let zapora, vendar pa ni jasno, ali so to edine obtožbe ali pa obstaja še kakšna tajna obtožnica. Sprva se je govorilo celo, da bi bil zaradi veleizdaje lahko obsojen na dosmrtno ječo.
Sodišče naj bi ameriško zahtevo za izročitev Assangea obravnavalo že v četrtek. Ta postopek bo verjetno potekal dlje časa, ni pa še jasno, ali bo moral pred morebitno izročitvijo ZDA najprej prestati 50 tednov zapora v Veliki Britaniji. Od prijetja 11. aprila je sicer že v priporu.
Ekvador je Assangeu sicer podelil tudi azil in državljanstvo, vendar veleposlaništva ni mogel zapustiti in je tam bival sedem let. Že pred časom je postal bolj ali manj nezaželen, prejšnji mesec pa mu je Ekvador odvzel mednarodno zaščito in državljanstvo ter ga predal britanskim oblastem. Policisti so ga 11. aprila dobesedno odnesli z veleposlaništva. Še isti dan ga je sodišče v Londonu spoznalo za krivega kršitve določil pogojnega izpusta, kar je sam sicer zanikal. Danes mu je bila izrečena kazen skoraj enega leta zaporne kazni oz. 50 tednov.
Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo umaknil ne toliko zaradi obtožb posilstva na Švedskem kot zaradi grožnje, da bi ga morda izročili ZDA, kjer mu očitajo izdajo zaradi objave zaupnih ameriških diplomatskih depeš leta 2010.
ZDA so po njegovem prijetju aprila že zaprosile Veliko Britanijo za njegovo izročitev. Uradno so ga obtožili zarote z ameriškim žvižgačem Bradleyjem Manningom (po spremembi spola Chelsea) – da mu je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Za to mu grozi pet let zapora, vendar pa ni jasno, ali so to edine obtožbe ali pa obstaja še kakšna tajna obtožnica. Sprva se je govorilo celo, da bi bil zaradi veleizdaje lahko obsojen na dosmrtno ječo.
Sodišče naj bi ameriško zahtevo za izročitev Assangea obravnavalo že v četrtek. Ta postopek bo verjetno potekal dlje časa, ni pa še jasno, ali bo moral pred morebitno izročitvijo ZDA najprej prestati 50 tednov zapora v Veliki Britaniji. Od prijetja 11. aprila je sicer že v priporu.