Astronavtov dan v vesolju stane milijon dolarjev

Pred dnevi je Nasa dala v javnost načrt komercializacije Mednarodne vesoljske postaje, edinega stalnega oporišča, ki ga imamo Zemljani v vesolju. Tiče se samo ameriškega dela vesoljskega oporišča, sestavljenega iz različnih modulov, te so prispevale različne države, ki več kot dvajset let sodelujejo pri tem največjem vesoljskem projektu.

Prihodek od te komercialne dejavnosti bo namenjen pokrivanju stroškov delovanja tega vesoljskega laboratorija. Obenem to pomeni možnost sodelovanja zasebne industrije, ki bi se ukvarjala z različnimi raziskovanji na področju znanosti in tehnologije, od novih materialov do biotehnologije, zdravil ... S tem se bo sprostilo kar nekaj sredstev za pospešitev programa Artemida, ki predvideva vrnitev astronavtov na Luno že leta 2024. Med predlogi je za širšo javnost najbolj zanimiv tisti, ki predvideva, da bi lahko proti vesoljskemu oporišču odpotovali tudi zasebni astronavti.

Med letoma 2001 in 2009 je tja odpotovalo in tam bivalo osem astronavtov turistov, ki so v vesolje potovali na krovu ruske vesoljske ladje sojuz, seveda za plačilo. Vozovnica je najprej stala 20 milijonov dolarjev in se z vsakim poletom višala. Tudi vesoljski turisti so morali opraviti zahtevno urjenje in pripravo, v vesolju so bivali dober teden in k pravemu delu takratnih posadk na oporišču niso prav dosti prispevali.

Tudi pravi, aktivni ameriški astronavti proti Mednarodni vesoljski postaji že od leta 2011, ko so se upokojila plovila shuttle, potujejo na sojuzih. V tem času se je cena sedeža zvišala že na več kot 80 milijonov dolarjev. Novi turisti astronavti tja ne bodo potovali na krovu sojuzov, ampak novih ameriških vesoljskih ladij, in sicer Boeingovega CST-100 starlinerja ali zmaja 2 Crew družbe SpaceX, ko bosta ustrezno preizkušena in pripravljena za vesoljske polete, kar naj bi se zgodilo predvidoma 2020.

Zasebniki bodo morali opraviti ustrezne priprave, za kar bosta poskrbeli obe omenjeni družbi. Zasebni astronavti ne bi bili le turisti, ampak bolj neke vrste pomočniki posadki na Mednarodni vesoljski postaji; vsak naj bi v vesolju ostal do 30 dni. Po sedanjih ocenah Nase bi sedež za takega astronavta stal okrog 58 milijonov dolarjev. Seveda bosta končno ceno postavili in določili obe industrijski družbi.


Torej bi šlo za nekoliko cenejše potovanje, kot ga ponujajo za vesoljske prevozne storitve Rusi. Stroški enega dne bivanja zasebnih astronavtov lahko skupno znašajo do milijon dolarjev. V skladu z načrti naj bi na vesoljsko postajo že 2020. poletela dva astronavta zasebnika.

Glede na različne pobude in zamisli o razvoju vesoljske industrije v nizki orbiti je kar veliko možnosti, da bo to veliko in edino mednarodno vesoljsko oporišče delovalo še toliko časa, kolikor bodo države partnerice menile, da je to zanje koristno in da ne pomeni predragega, neučinkovitega ter nekoristnega vesoljskega raziskovalnega programa.


Po sedanjih predvidevanjih bo Mednarodna vesoljska postaja delovala še vsaj do leta 2025. Obstaja pobuda, da bi se njeno delovanje podaljšalo do leta 2028, ko bo stara 30 let, oziroma celo do leta 2030 in naprej. To je v veliki meri odvisno od mednarodnih partnerjev (ZDA, Rusije, Japonske in Evropske unije) in delitve stroškov, trenutno ZDA prispevajo največ.