Auschwitz ni padel z neba
Svet se danes spominja žrtev holokavsta. Na današnji dan pred 78 leti je namreč sovjetska Rdeča armada osvobodila nemško nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Osrednji slovesnosti bosta na lokaciji taborišča, kjer zdaj deluje muzej, in na sedežu Združenih narodov v Ženevi, v Sloveniji pa v ljubljanskem Mini teatru.
Holokavst, znan tudi kot šoa, je bil genocid na evropskimi Judi med drugo svetovno vojno, ko so nacisti in njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma dve tretjini evropskih Judov, na milijone Sovjetov, več kot milijon Poljakov, na sto tisoče Romov, južnih Slovanov in invalidov, pa tudi več tisoč homoseksualcev.
Umore so večinoma izvajali s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v koncentracijskih taboriščih. Samo v taborišču Auschwitz-Birkenau, največjem in najbolj zloglasnem, ki so ga nacisti postavili v zasedeni Poljski, so pobili več kot milijon ljudi. Od leta 2006 se skladno z resolucijo ZN dan njegove osvoboditve obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
Slovesnost v nekdanjem taborišču
Na lokaciji omenjenega taborišča, kjer zdaj deluje muzej, bodo 78. obletnico osvoboditve obeležili s slovesnostjo, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude. Udeležila se je bo tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Glavna tema slovesnosti bo proces načrtovanja, ustvarjanja in širjenja sistema razčlovečenja in genocida v Auschwitzu, ki ga posebej močno opredeljujejo besede enega od preživelih, da »Auschwitz ni padel z neba«, piše na spletni strani muzeja.
Evropska unija soorganizira slovesnost, ki bo danes potekala na sedežu ZN v Ženevi. »Ob širjenju napačnih informacij in dezinformacij ter ob številnih svetovnih voditeljih, ki manjšine obravnavajo kot grešne kozle, je izobraževanje mlajših generacij o holokavstu najboljši protistrup,« so zapisali v napovedi dogodka in opozorili, da je antisemitizem pripeljal do holokavsta, vendar se ni končal z osvoboditvijo koncentracijskih taborišč.
V Sloveniji osrednja slovesnost v Mini teatru
Žrtev holokavsta se bomo spomnili tudi v Sloveniji. Osrednja spominska slovesnost, ki jo organizirajo Judovski kulturni center Ljubljana, Judovska skupnost Slovenije, Liberalna judovska skupnost Slovenije ter poljsko veleposlaništvo, bo potekala zvečer v ljubljanskem Mini teatru. Na njej bo slavnostna govornica predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Spominska slovesnost s polaganjem venca bo potekala tudi na Judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi.
Poslanica predsednice republike Slovenije Nataše Pirc Musar
»Danes je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Več kot šest milijonov ubitih Judinj in Judov ter tistih, ki so preživeli, a za vekomaj ostali zaznamovani. Žrtev, katerih imen se moramo spominjati vsak dan.
Dan spomina doživljam kot neopisljivo žalosten. Storjeno je bilo nepopravljivo. Vendar zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa ji prisluhnemo.
Moje sporočilo je preprosto. Nikoli več.
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta prosim in pozivam, da se z vsemi močmi upremo sleherni možnosti, ki bi vodila v izključevanje in sovraštvo. Ti neustavljivi sili sta se širili po Evropi od Judov k Romom, Sintom, Slovanom, istospolno usmerjenim, duševno prizadetim, invalidom … Na koncu jima ne bi ubežal nihče.
Izključevanje in sovraštvo odpirata vrata krvnikom, ki človeštvu zadajo usodne rane.
Usodne rane, ki se jim lahko izognemo, če nikoli več ne dopustimo, da se zgodovina ponovi. Da se vselej, tudi če se zdi nemogoče, obrnemo k medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju, prijateljstvu. To nas učé še živeči pričevalci grozot tistega časa in tako bomo njim ter umrlim izkazali največje spoštovanje.
Med pričevalci je čudovita gospa, ki je v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück imela številko 30153. Njeno ime je Marija Frlan in danes praznuje svoj 103. rojstni dan. Pravi, da je zgodovina lepa in grda, ljudje pa moramo vedeti, kaj je prav in kaj ne.
Kot predsednica republike, predvsem pa kot mati, si želim, da se v dobro nas in naših otrok ta človeška krutost nikdar več ne ponovi. Srčno verjamem, da vsak izmed nas ve, kaj pomeni biti dober človek. Da znamo z zgledom navdihniti tudi drug drugega.
Negujmo to zavedanje in bodimo dobri ljudje.«
