PO NAPADU
Avstrija zaostrila protiteroristično zakonodajo
Prepovedali so nekatere politične simbole in tudi več islamističnih gibanj.
Odpri galerijo
Zakonodajo so zaostrili, potem ko je avstrijsko prestolnico 2. novembra lani pretresel teroristični napad. FOTO: Tw/daniel Tom Kurz
Avstrija je osem mesecev po terorističnem napadu na Dunaju zaostrila protiteroristično zakonodajo. Med drugim so z novo zakonodajo, ki jo je danes potrdil avstrijski parlament, poostrili nadzor nad storilci terorističnih dejanj. V okviru tega bodo lahko storilcem, ki so na pogojnem izpustu, odredili nadzor z elektronsko zapestnico. Storilcem bodo lahko poleg tega onemogočili stike s socialnim krogom, ki je prispeval k njihovi radikalizaciji, kot so skrajna salafistična gibanja in verske skupnosti. Obsojenim terorističnih kaznivih dejanj bodo lahko po novem odvzeli tudi državljanstvo, če imajo dvojnega. Odvzeli pa jim bodo lahko tudi vozniško dovoljenje.
V skladu s posodobljeno zakonodajo so opredelili tudi novo kaznivo dejanje z »verskim motivom«. Poleg tega so prepovedali nekatere politične simbole, tudi več islamističnih gibanj, kot je Hezbolah, in skrajno desnih gibanj, kot so Identitarci.
Do nove zakonodaje so bili kritični sodniki, skupine za človekove pravice in opozicija. »Izpostavljanje 'verskega motiva' je nepotrebno, a tudi skrb zbujajoče z vidika temeljnih pravic,« je povedala predsednica avstrijskega sodniškega združenja Sabine Matejka. »Skrb vzbujajoče je, da niso izpostavljeni tudi drugi motivi, kot je rasizem.« Predstavniki islamske skupnosti pa so bili kritični, ker zakonodaja ureja verske dejavnosti muslimanov, med drugim z obveznim registrom imamov.
Zakonodajo so zaostrili, potem ko je avstrijsko prestolnico 2. novembra lani pretresel teroristični napad, v katerem je islamski skrajnež Kujtim Fejzulai v strelskem pohodu ubil štiri ljudi in jih več kot 20 ranil. Nato ga je policija ubila. Po napadu je na dan prišlo, da je bil moški že kaznovan. Obveščevalci pa so vedeli, da se je na Dunaju srečal z islamisti iz Nemčije in Švice ter da je skušal na Slovaškem kupiti strelivo.
V Nemčiji so danes preiskali domove dveh moških, ki sta osumljena, da sta pomagala načrtovati teroristični napad na Dunaju. Kosovec Blinor S. in Nemec Drilon G. sta obtožena, da sta z napadalcem vzpostavila stik prek radikalne islamistične mreže in da sta bila pred napadom seznanjena, da se bo ta zgodil, vendar tega nista prijavila.
V skladu s posodobljeno zakonodajo so opredelili tudi novo kaznivo dejanje z »verskim motivom«. Poleg tega so prepovedali nekatere politične simbole, tudi več islamističnih gibanj, kot je Hezbolah, in skrajno desnih gibanj, kot so Identitarci.
Do nove zakonodaje so bili kritični sodniki, skupine za človekove pravice in opozicija. »Izpostavljanje 'verskega motiva' je nepotrebno, a tudi skrb zbujajoče z vidika temeljnih pravic,« je povedala predsednica avstrijskega sodniškega združenja Sabine Matejka. »Skrb vzbujajoče je, da niso izpostavljeni tudi drugi motivi, kot je rasizem.« Predstavniki islamske skupnosti pa so bili kritični, ker zakonodaja ureja verske dejavnosti muslimanov, med drugim z obveznim registrom imamov.
Zakonodajo so zaostrili, potem ko je avstrijsko prestolnico 2. novembra lani pretresel teroristični napad, v katerem je islamski skrajnež Kujtim Fejzulai v strelskem pohodu ubil štiri ljudi in jih več kot 20 ranil. Nato ga je policija ubila. Po napadu je na dan prišlo, da je bil moški že kaznovan. Obveščevalci pa so vedeli, da se je na Dunaju srečal z islamisti iz Nemčije in Švice ter da je skušal na Slovaškem kupiti strelivo.
V Nemčiji so danes preiskali domove dveh moških, ki sta osumljena, da sta pomagala načrtovati teroristični napad na Dunaju. Kosovec Blinor S. in Nemec Drilon G. sta obtožena, da sta z napadalcem vzpostavila stik prek radikalne islamistične mreže in da sta bila pred napadom seznanjena, da se bo ta zgodil, vendar tega nista prijavila.
