UGLEDNO PRIZNANJE
Bagete na Unescov seznam?
Znamenite štruce si prizadevajo za ugledno priznanje. Hitra prehrana in supermarketi kvarijo recepturo.
Odpri galerijo
Številne tradicionalne pekarne so morale zapreti vrata. FOTO: Sergeyryzhov/Getty Images
Poplava supermarketov in ponudbe hitre prehrane nevarno ogroža ikonično bageto, podolgovato hrustljavo štruco, ki velja za enega kulinaričnih in kulturnih simbolov Francije. Uvrstitev na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine bi znameniti bageti tako dala potrebno potrditev, številnim pekom, ki si prizadevajo za ohranitev pomembne tradicije, pa dragoceno spodbudo.
S Francijo najraje povezujemo Pariz, Eifflov stolp, razkošje sirov in vina, čudovito Seno, Versailles, pa canski festival, elitna Saint-Tropez in Nico ter še marsikaj, nedvomno pa je okusni kruh prav tako na vrhu prepoznavnih ikoničnih podob te države, se strinja tudi predsednik Emmanuel Macron in poudarja, da bageto Franciji zavida ves svet, prav zato si zasluži ugleden pečat. Vsako leto prodajo približno šest milijonov baget, a številka se postopoma zmanjšuje, saj jo vztrajno spodriva hitra prehrana, predvsem hamburgerji in druge poulične dobrote, po katerih čedalje pogosteje segajo predvsem mladi. Nekoč je za eno prvih otrokovih opravil, ki so mu jih naložili starši, veljal nakup bagete, danes pa ostaja le še spomin na tista sproščena in po svežem kruhu dišeča francoska jutra. Številne tradicionalne pekarnice so že morale zapreti svoja vrata in priznati premoč industrijski proizvodnji kruha, ki se seveda požvižga na tradicionalne recepture. Bageta namreč zahteva izdelavo iz štirih sestavin, moke, kvasa, vode in soli, ter vzhajanje pri štirih do šestih stopinjah Celzija od 15 do 20 ur, industrijske mešanice za hitro pripravo ali zamrznjene štruce pa delajo krivico originalni recepturi. Za priznanje te kot svetovne dediščine si zdaj prizadeva združenje francoskih pekov.
Tem življenje in posel zadnje leto greni tudi pandemija covida-19, zato si nadvse želijo novega zagona ob Unescovi podpori, za katero pa mora uradno zaprositi kulturna ministrica. Roselyne Bachelot mora prihodnji mesec pri nominaciji izbrati med tremi kandidati, poleg bagete se namreč za uvrstitev na laskavi seznam potegujejo še pariške pločevinaste strehe in vinski festival Biou d’Arbois. Med uglednimi izbranci pa so že dolgo, denimo, neapeljska pica, tango, jahalna šola na Dunaju in pa tudi kurentovanje.
Industrija povozila tradicijo
S Francijo najraje povezujemo Pariz, Eifflov stolp, razkošje sirov in vina, čudovito Seno, Versailles, pa canski festival, elitna Saint-Tropez in Nico ter še marsikaj, nedvomno pa je okusni kruh prav tako na vrhu prepoznavnih ikoničnih podob te države, se strinja tudi predsednik Emmanuel Macron in poudarja, da bageto Franciji zavida ves svet, prav zato si zasluži ugleden pečat. Vsako leto prodajo približno šest milijonov baget, a številka se postopoma zmanjšuje, saj jo vztrajno spodriva hitra prehrana, predvsem hamburgerji in druge poulične dobrote, po katerih čedalje pogosteje segajo predvsem mladi. Nekoč je za eno prvih otrokovih opravil, ki so mu jih naložili starši, veljal nakup bagete, danes pa ostaja le še spomin na tista sproščena in po svežem kruhu dišeča francoska jutra. Številne tradicionalne pekarnice so že morale zapreti svoja vrata in priznati premoč industrijski proizvodnji kruha, ki se seveda požvižga na tradicionalne recepture. Bageta namreč zahteva izdelavo iz štirih sestavin, moke, kvasa, vode in soli, ter vzhajanje pri štirih do šestih stopinjah Celzija od 15 do 20 ur, industrijske mešanice za hitro pripravo ali zamrznjene štruce pa delajo krivico originalni recepturi. Za priznanje te kot svetovne dediščine si zdaj prizadeva združenje francoskih pekov.
Tem življenje in posel zadnje leto greni tudi pandemija covida-19, zato si nadvse želijo novega zagona ob Unescovi podpori, za katero pa mora uradno zaprositi kulturna ministrica. Roselyne Bachelot mora prihodnji mesec pri nominaciji izbrati med tremi kandidati, poleg bagete se namreč za uvrstitev na laskavi seznam potegujejo še pariške pločevinaste strehe in vinski festival Biou d’Arbois. Med uglednimi izbranci pa so že dolgo, denimo, neapeljska pica, tango, jahalna šola na Dunaju in pa tudi kurentovanje.
