Baltske države se pripravljajo: gradijo 1000 bunkerjev in stotine kilometrov rovov
Latvija, Litva in Estonija intenzivno gradijo obrambo pred morebitno rusko grožnjo. V sklopu tako imenovane baltske obrambne linije naj bi na skoraj 1000 kilometrov dolgi meji z Rusijo zgradile 1000 betonskih bunkerjev, skopale protitankovske jarke in rove, postavile skladišča za strelivo in zaklonišča, poroča britanski The Telegraph.
V Estoniji, ki ima večjo rusko narodno manjšino (približno 296.000 ljudi, kar predstavlja 21 odstotkov prebivalstva), bo zgrajenih 600 bunkerjev. Kljub pospešenim gradbenim delom pa bo celoten projekt predvidoma končan v desetih letih.
»Deset let potrebujemo, da se pripravimo na soočenje z rusko grožnjo. A Putin nam ne bo dovolil, da bi čakali tako dolgo,« je opozoril nekdanji litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Po njegovih besedah bo najnevarnejše obdobje nastopilo po morebitnem premirju v Ukrajini.
Voditelji baltskih držav in vojaški vrh so večkrat opozorili, da bodo Latvija, Litva, Estonija in Moldavija naslednje ruske tarče, če se vojna v Ukrajini konča v korist Moskve.
Umik iz protiminskih sporazumov in sprejem nevarnih taktik
Latvija, Litva in Estonija so že pokazale zobe Rusiji in se umikajo iz mednarodnih sporazumov, med drugim iz konvencije o prepovedi protipehotnih min. Njihovemu zgledu sta sledili Poljska in Finska. Litva je šla še korak dlje – prejšnji mesec je izstopila tudi iz sporazuma o prepovedi kasetnega orožja.
»Pripravljeni smo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da se ubranimo pred invazijo,« je dejala litovska ministrica Dovilė Šakalienė ob odločitvi, ki vključuje možnost uporabe orožja.
Danska obveščevalna služba opozarja: Rusija bi lahko čez šest mesecev začela nov konflikt
Največ skrbi je v baltskih državah povzročilo poročilo danske obveščevalne službe, po katerem naj bi bila Rusija že šest mesecev po koncu vojne v Ukrajini sposobna sprožiti lokalni vojaški konflikt. V dveh letih bi lahko sprožila regionalno vojno na območju Baltskega morja, čez pet let pa večjo vojno v Evropi, a brez neposredne udeležbe ZDA.
Nato okrepljeno prisoten na Baltiku
Nato je že leta 2023 sprejel obrambni načrt, po katerem bo branil »vsak centimeter« ozemlja baltskih držav, pri čemer ključno vlogo igrajo Finska, Poljska in Nemčija. V vseh treh baltskih državah so trenutno Natove rotacijske enote, ki skrbijo za odvračanje morebitnega ruskega napada.
