VESOLJE
Barack Obama že leta kraljuje na površju Marsa
Radovednosti se bo na rdečem planetu pridružilo novo vozilo. Iskalo bo znake življenja.
Odpri galerijo
Radovednost raziskuje površje Marsa že od leta 2011. Foto: NASA
Robotski raziskovalec, velik je kot manjši avto, že osem let raziskuje območje kraterja Gale. Sam program je stal kar 2,4 milijarde dolarjev, razvijali pa so ga več let.
Spada med najdražje programe Nase, namenjene raziskovanju drugih planetov našega sončnega sistema. Sprva so ga poimenovali Marsov znanstveni laboratorij, novo ime pa je dobil s pomočjo Nasinega javnega razpisa. Prejeli so kar 9000 predlogov in najbolj všeč jim je bilo ime Curiosity (Radovednost), ki ga je predlagala 12-letna osnovnošolka Clara Ma.
Proti Marsu je sonda odpotovala 26. novembra 2011, na krovu močne nosilne rakete Atlas, modela 541. Po tem, ko je prepotovala skoraj 500 milijonov kilometrov, je s hitrostjo več kot pet kilometrov na sekundo vstopila v atmosfero rdečega planeta, izredno zahteven pristanek pa je trajal vsega sedem minut. Da je sonda lahko varno pristala na površju Marsa, so ji omogočili toplotni ščit, padalo in poseben raketni zaviralni sistem, imenovan nebeško dvigalo. Z zelo natančnim postopkom spuščanja in manevriranja je tako 6. avgusta 2011 sonda pristala samo 2,4 kilometra od cilja, na območju kraterja Gale.
Ob pristanku je Radovednost tehtala 899 kilogramov in je tako največja Marsova sonda, ki je kdaj pristala na tem planetu. Na krovu ima 86 kilogramov različnih instrumentov ter 17 kamer, namenjenih tako navigaciji kot seveda snemanju visokoresolucijskih barvnih fotografij površja. Energijo vozilu, ki lahko na uro prevozi okrog 90 metrov, proizvaja miniaturni jedrski reaktor na plutonij. Ta redno zagotavlja 110 vatov energije in jedrski strokovnjaki ocenjujejo, da bo plutonij na krovu lahko proizvajal energijo vsaj 14 let, torej še približno enkrat toliko let, kot je na rdečem planetu do zdaj. Vozilo je doslej prepotovalo že skoraj 23 kilometrov, trenutno se počasi vzpenja na goro Sharp, ki je visoka več kilometrov.
Na krovu je tudi silikonski čip z imeni 1,2 milijona ljudi, ki so svoje ime poslali na planet, med njimi sta tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama in takratni podpredsednik Joe Biden.
Vozilo, ki se je nato odpravilo raziskovat površje Marsa, so razvili v Nasinem centru, natančneje laboratoriju za reaktivne pogone (JPL) v Pasadeni. Dolgo je 2,9 metra, široko 2,7 in visoko 2,2 metra. Premika se s pomočjo šestih posebej izdelanih koles, vsako ima premer pol metra. Z njimi se lahko vozilo povzpne tudi v strmino, ki ima naklon 12,5 kotne stopinje, a v vsem tem času so se kolesa že močno obrabila. Radovednost na Zemljo redno pošilja informacije v obliki slikovnega gradiva, ki pa k nam prihajajo z zamikom, kakšen je ta, je odvisno od položaja Marsa in Zemlje. A zamiki niso veliki, trajajo lahko od štiri do 124 minut, v povprečju pa 14.
Zelo podobno Radovednosti je tudi novo vozilo, ki so ga pri Nasi prav tako razvili z namenom raziskovanja Marsove površine, poimenovali pa so ga Perseverance (Vztrajnost). Je malce večje in težje ter opremljeno z drugačnimi instrumenti, saj bo na Marsu iskalo biološke zapise oziroma znake življenja.
To vozilo naj bi na Mars prispelo 18. februarja prihodnje leto. Pristalo bo na območju kraterja Jezero, skupina strokovnjakov ga je poimenovala po istoimenski vasici v Bosni in Hercegovini, kjer je bila nekdaj rečna delta, oaza, morda prav zares celo jezero.
Je nekoliko večja in težja od Radovednosti. FOTO: Nasa
Spada med najdražje programe Nase, namenjene raziskovanju drugih planetov našega sončnega sistema. Sprva so ga poimenovali Marsov znanstveni laboratorij, novo ime pa je dobil s pomočjo Nasinega javnega razpisa. Prejeli so kar 9000 predlogov in najbolj všeč jim je bilo ime Curiosity (Radovednost), ki ga je predlagala 12-letna osnovnošolka Clara Ma.
Energije za 14 let
Proti Marsu je sonda odpotovala 26. novembra 2011, na krovu močne nosilne rakete Atlas, modela 541. Po tem, ko je prepotovala skoraj 500 milijonov kilometrov, je s hitrostjo več kot pet kilometrov na sekundo vstopila v atmosfero rdečega planeta, izredno zahteven pristanek pa je trajal vsega sedem minut. Da je sonda lahko varno pristala na površju Marsa, so ji omogočili toplotni ščit, padalo in poseben raketni zaviralni sistem, imenovan nebeško dvigalo. Z zelo natančnim postopkom spuščanja in manevriranja je tako 6. avgusta 2011 sonda pristala samo 2,4 kilometra od cilja, na območju kraterja Gale.
Slabih sedem mesecev bo potovala nova sonda. FOTO: Rajatk/Getty Images
Ob pristanku je Radovednost tehtala 899 kilogramov in je tako največja Marsova sonda, ki je kdaj pristala na tem planetu. Na krovu ima 86 kilogramov različnih instrumentov ter 17 kamer, namenjenih tako navigaciji kot seveda snemanju visokoresolucijskih barvnih fotografij površja. Energijo vozilu, ki lahko na uro prevozi okrog 90 metrov, proizvaja miniaturni jedrski reaktor na plutonij. Ta redno zagotavlja 110 vatov energije in jedrski strokovnjaki ocenjujejo, da bo plutonij na krovu lahko proizvajal energijo vsaj 14 let, torej še približno enkrat toliko let, kot je na rdečem planetu do zdaj. Vozilo je doslej prepotovalo že skoraj 23 kilometrov, trenutno se počasi vzpenja na goro Sharp, ki je visoka več kilometrov.
Obama na Mars
Na krovu je tudi silikonski čip z imeni 1,2 milijona ljudi, ki so svoje ime poslali na planet, med njimi sta tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama in takratni podpredsednik Joe Biden.
18.
februarja bo na Marsu pristala še Vztrajnost.
februarja bo na Marsu pristala še Vztrajnost.
Vozilo, ki se je nato odpravilo raziskovat površje Marsa, so razvili v Nasinem centru, natančneje laboratoriju za reaktivne pogone (JPL) v Pasadeni. Dolgo je 2,9 metra, široko 2,7 in visoko 2,2 metra. Premika se s pomočjo šestih posebej izdelanih koles, vsako ima premer pol metra. Z njimi se lahko vozilo povzpne tudi v strmino, ki ima naklon 12,5 kotne stopinje, a v vsem tem času so se kolesa že močno obrabila. Radovednost na Zemljo redno pošilja informacije v obliki slikovnega gradiva, ki pa k nam prihajajo z zamikom, kakšen je ta, je odvisno od položaja Marsa in Zemlje. A zamiki niso veliki, trajajo lahko od štiri do 124 minut, v povprečju pa 14.
Ob Radovednosti kmalu še Vztrajnost
Zelo podobno Radovednosti je tudi novo vozilo, ki so ga pri Nasi prav tako razvili z namenom raziskovanja Marsove površine, poimenovali pa so ga Perseverance (Vztrajnost). Je malce večje in težje ter opremljeno z drugačnimi instrumenti, saj bo na Marsu iskalo biološke zapise oziroma znake življenja.
Na krovu Radovednosti je tudi silikonski čip z imeni 1,2 milijona ljudi, ki so svoje ime poslali na planet.
To vozilo naj bi na Mars prispelo 18. februarja prihodnje leto. Pristalo bo na območju kraterja Jezero, skupina strokovnjakov ga je poimenovala po istoimenski vasici v Bosni in Hercegovini, kjer je bila nekdaj rečna delta, oaza, morda prav zares celo jezero.
