VSTOP
Benetke zaprle vrata
Ladje za križarjenje nimajo vstopa vsaj do konca leta. Okoljevarstveniki veseli, pristaniški delavci ob službo.
Odpri galerijo
Zgodovinsko mesto je dobilo veliko turistično klofuto. FOTO: Manuel Silvestri/Reuters
Pandemija je marsikje ustavila promet ladij za križarjenje, marsikje pa tudi po odpovedi ukrepov prepoved ohranjajo. Tako denimo v Benetkah, kjer so sklenili, da turistične velikanke ne bodo dobrodošle najmanj do konca leta.
Ogrožene družine
Vlada je s tem osrečila številne okoljevarstvene iniciative, ki si prizadevajo za osvoboditev morja in zgodovinskega središča iz primeža velikih potniških ladij: te so lahko zelo nevarne, kot je pred leti dokazala nesreča Coste Concordia, ki je zahtevala 32 življenj in hudo prizadela tudi okolje, več nesreč, sicer ne tragičnih, pa se je zgodilo tudi v morju pred Benetkami. Novi koronavirus nas opozarja, da je skrajni čas, da potegnemo črto, vztrajajo številni aktivisti, ki zdaj ploskajo odločitvi.
Pomorske družbe, ki ponujajo tovrstna turistična doživetja, so Benetke že izključile iz potovalnih načrtov, petične goste bodo namreč peljali v Trst, od tam bo ena od njih na začetku septembra nadaljevala pot proti Grčiji.
Številne družbe so potovanja predvsem zaradi zdravstvenih tveganj odpovedala in naznanila nove podvige šele na začetku prihodnjega leta.
Kljub vzhičenju številnih domačinov, ki so olajšani, da bo na njihovih ulicah manj turistov s križarskih ladij, ki so praviloma zelo slabi potrošniki, pa se za glavo držijo v beneškem pristanišču. Bojijo se namreč, da bodo zaradi zmanjšanega prometa morali odpuščati delavce, gospodarska škoda bi zaradi takšne odločitve utegnila biti zelo velika.
Zaradi prepovedi ladij za križarjenje bo za prihodek morda prikrajšanih kar 5000 družin, nadvse je zaskrbljen tudi beneški župan Luigi Brugnaro, ki pa ne bo vrgel puške v koruzo, z vlado bo namreč poskušal skleniti kompromis. Prepričan je, da bi lahko večje ladje obiskovale Benetke vsaj v določenih obdobjih.
Ogrožene družine
Vlada je s tem osrečila številne okoljevarstvene iniciative, ki si prizadevajo za osvoboditev morja in zgodovinskega središča iz primeža velikih potniških ladij: te so lahko zelo nevarne, kot je pred leti dokazala nesreča Coste Concordia, ki je zahtevala 32 življenj in hudo prizadela tudi okolje, več nesreč, sicer ne tragičnih, pa se je zgodilo tudi v morju pred Benetkami. Novi koronavirus nas opozarja, da je skrajni čas, da potegnemo črto, vztrajajo številni aktivisti, ki zdaj ploskajo odločitvi.
Benetke so jih odslovile, Trst jim je odprl vrata. FOTO: Stefano Rellandini/Reuters
Pomorske družbe, ki ponujajo tovrstna turistična doživetja, so Benetke že izključile iz potovalnih načrtov, petične goste bodo namreč peljali v Trst, od tam bo ena od njih na začetku septembra nadaljevala pot proti Grčiji.
Številne družbe so potovanja predvsem zaradi zdravstvenih tveganj odpovedala in naznanila nove podvige šele na začetku prihodnjega leta.
Kljub vzhičenju številnih domačinov, ki so olajšani, da bo na njihovih ulicah manj turistov s križarskih ladij, ki so praviloma zelo slabi potrošniki, pa se za glavo držijo v beneškem pristanišču. Bojijo se namreč, da bodo zaradi zmanjšanega prometa morali odpuščati delavce, gospodarska škoda bi zaradi takšne odločitve utegnila biti zelo velika.
5000
družin bo prikrajšanih za dohodek.
družin bo prikrajšanih za dohodek.
Zaradi prepovedi ladij za križarjenje bo za prihodek morda prikrajšanih kar 5000 družin, nadvse je zaskrbljen tudi beneški župan Luigi Brugnaro, ki pa ne bo vrgel puške v koruzo, z vlado bo namreč poskušal skleniti kompromis. Prepričan je, da bi lahko večje ladje obiskovale Benetke vsaj v določenih obdobjih.
