Bežijo pred vojno: na tisoče Ukrajincev in Rusov išče zatočišče v majhni oazi na Jadranu
Na Jadranu obstaja oaza, kamor so se zatekli Ukrajinci in Rusi, ki bežijo pred vojno, poroča BBC v naslovu svoje reportaže iz Črne gore. Dodajajo, da to zveni kot recept za napetosti in konflikte, saj se je v tej majhni balkanski državi znašlo na tisoče ljudi z nasprotnih strani.
»Naši ljudje spoštujejo ruski in ukrajinski narod,« pravi Savo Dobrović, lastnik posestva v jadranskem letovišču Budva. »Preprosto nisem opazil nobenih slabih odnosov,« dodaja.
Čez dvesto tisoč Ukrajincev
Črna gora zaenkrat uspešno »obvladuje« pritok ljudi, tako Ukrajincev kot Rusov. Od februarja 2022, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino, so se ukrajinski begunci in ruski disidenti razpršili po Evropi, bežeč pred vojno, mobilizacijo in vladavino Vladimirja Putina. Več kot štiri milijone ljudi je zapustilo Ukrajino in poiskalo začasno zaščito v Evropski uniji, predvsem v Nemčiji, na Poljskem in v drugih državah.
Vendar pa je Črna gora, ki ni članica EU, sprejela več kot 200.000 Ukrajincev, kar pomeni, da ima največje število ukrajinskih beguncev na prebivalca na svetu. »Črnogorci so zelo potrpežljivi ljudje, ki želijo pomagati,« pravi Dobrović. Beseda »polako« je, kot piše BBC, sestavni del črnogorskega načina življenja. »Presenečen sem nad tem – so gorski ljudje, a vse, kar je ostalo od njihovega temperamenta, je želja, da vas objamejo,« pravi Natalija Sevec-Jermolina, vodja ruskega kulturnega centra Reforum v Budvi.
Veliko proruskih Srbov
Črna gora, članica Nata in kandidatka za članstvo v EU, se spopada s svojimi težavami. Tam živi precejšnje število etničnih Srbov, med katerimi so mnogi prorusko usmerjeni, medtem ko je bilo pred dvema letoma iz države izgnanih šest ruskih diplomatov zaradi suma vohunjenja.
Kljub temu je Črna gora prejela pohvale za svoj odziv na begunsko krizo, še posebej zaradi odločitve, da Ukrajincem odobri začasni zaščitni status, ki je bil podaljšan do marca 2025.
Po zadnjih podatkih iz septembra lanskega leta je več kot 10.000 Ukrajincev izkoristilo ta status, medtem ko so Združeni narodi poročali, da je več kot 62.000 Ukrajincev registriralo pravni status. To predstavlja skoraj 10 % prebivalstva Črne gore. Prav tako so v državo prispeli še tisoči ljudi iz Rusije in Belorusije.
Podoben jezik in zahodna vlada
Za vse te skupine je Črna gora privlačna zaradi sistema brez vizuma, podobnosti jezika, skupne vere in – kot navaja BBC – zahodne vlade. Kljub temu pa toplo sprejemanje ne pomeni nujno kakovostnega življenja. Čeprav na obalnih območjih obstaja veliko delovnih mest za priseljence, gre večinoma za sezonska in slabo plačana dela.
Kakovostnejšo, profesionalno zaposlitev je težko najti. Srečnejši so lahko obdržali svoje službe na daljavo. Druga težava je, da je v Črni gori skoraj nemogoče pridobiti državljanstvo, kar predstavlja veliko oviro za tiste, ki ne morejo podaljšati svojih potnih listov.
Ognjemet spominja na bombe
Valentina Ostrogljad je v državo prišla s svojo hčerko pred letom dni iz Zaporožja, mesta v jugovzhodni Ukrajini, ki je pod stalnim ruskim bombardiranjem. »Ko sem prišla v Črno goro, nisem mogla prenesti ognjemeta. Spominjal me je na eksplozije,« pravi 60-letnica. Zdaj dela kot učiteljica likovne umetnosti in uživa v državi, ki jo je sprejela. »Danes sem šla do izvira, občudovala gore in morje. Ljudje so zelo prijazni,« dodaja.
Zaradi neznosne ukrajinske vojne realnosti, ki se kar noče končati, Ukrajinci tja še naprej prihajajo. Saša Borkov, voznik iz Harkova, je bil ločen od žene in šestih otrok, starih od štiri do šestnajst let, ko so konec avgusta zapuščali Ukrajino. Njega so na poljski meji zavrnili, ker je bil nekoč zaprt na Madžarskem zaradi prevoza nezakonitih migrantov. Njegova družina je lahko nadaljevala pot proti Nemčiji, njemu pa so končno dovolili vstop v Črno goro. »Ko vsak dan vidiš in slišiš, kako uničujejo hiše in ubijajo ljudi, tega ne moreš opisati z besedami,« pravi.
V zavetišču v Budvi, imenovanem Utočište, je Borkov našel pomoč, prejel hrano, pijačo in streho nad glavo, zdaj pa že dela, medtem ko čaka, da se mu pridruži tudi družina.
Strogi zakoni o državljanstvu
Kljub topli dobrodošlici je prihodnost mnogih priseljencev negotova zaradi strogih zakonov o državljanstvu. Večina Ukrajincev se želi vrniti domov, če bo vojna končana in bodo še imeli svoje domove. Rusi v Črni gori pa pravijo, da bo potrebnih več sprememb, preden bodo razmislili o vrnitvi.
