Bi moralo svet skrbeti? Najsmrtonosnejši virus se širi: zdravila ni, smrt nastopi hitro
Potem ko je Ekvatorialna Gvineja na zahodu Afrike sredi februarja razglasila epidemijo, so zdaj prve primere okužbe z virusom Marburg potrdili še na vzhodu celine, v Tanzaniji.
V Gvineji je bilo registriranih najmanj devet primerov, od tega se jih je sedem končalo s smrtjo, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je zaradi virusa Marburg umrlo 20 ljudi.
Zdaj so oblasti v Tanzaniji potrdile prve primere te zelo smrtonosne bolezni. Pet od osmih ljudi je doslej umrlo, več kot 160 njihovih stikov pa je pod nadzorom.
Kaj je virus Marburg?
Virus Marburg je iz iste družine virusov kot ebola. Tako kot ebola tudi Marburg povzroča hudo vročino, ki povzroči krvavitev organov. Tudi virus Marburg izvira iz netopirjev, podobno kot Covid-19. Toda za razliko od njega je izjemno smrtonosen in nalezljiv. V prejšnjih epidemijah je bila umrljivost kar 88-odstotna, povprečna umrljivost pa okrog 50-odstotna. To pomeni, da bo približno polovica ljudi, ki zbolijo, umrla.
Okuženi krvavijo iz več telesnih odprtin
Simptomi se pogosto začnejo nenadoma in okuženi bolniki imajo visoko vročino, glavobol, bolečine v mišicah in slabo počutje. Pogoste so tudi bolečine v trebuhu, krči in driska. Okuženi krvavijo iz več telesnih odprtin: nosu, dlesni in oči, kri pa najdemo tudi v urinu, blatu ... Huda izguba krvi lahko povzroči šok in smrt. Inkubacijska doba je od dveh dni do treh tednov. Večina simptomov se pojavi v enem tednu, smrt pa nastopi med osmimi in devetimi dnevi po začetnih simptomih.
Marburg se širi z neposrednim stikom od osebe do osebe. To vključuje stik s telesnimi tekočinami ali predmeti, okuženimi s telesnimi tekočinami okužene osebe – kot so posteljnina, oblačila, igle in druga medicinska oprema. Zabeleženi pa so tudi primeri prenosa bolezni preko semenčic moških, ki so bolezen preboleli.
Osebe, za katere obstaja sum, da imajo virus, je treba namestiti v izolacijo. Ne obstaja cepivo in ne protivirusno zdravljenje. Marburg sicer ni nova bolezen – odkrili so jo leta 1967 po sočasnih epidemijah v Nemčiji in Srbiji. Zadnja epidemija je bila lani v Gani. Se pa ta virus ne prenaša po zraku, zato je okužbo lažje obvladati, poroča CNN.
