Bled in Bohinj bo povezoval predor (FOTO)
Letos Bled praznuje 200. obletnico rojstva zdravilca in začetnika organiziranega turizma na Bledu, Švicarja Arnolda Riklija, zato je seveda povorka potekala v njegovem stilu in pod njegovim imenom. Zbor maškar je bil v nedeljo pri Infrastrukturi Bled, od koder je povorka krenila čez Bledec na Jezersko promenado, kjer so se maškare predstavile obiskovalcem.
Na poziv Turizma Bled se je odzvalo kar 23 pustnih skupin, od tega dve skupini gostujočih korantov, ena iz Haloz, združena v društvo Podlehnik, druga pa s Ptuja. V goste sta prišli tudi Godba Gorje in skupina mažoretk. Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno in Prostovoljno gasilsko društvo Selo sta predstavila nov projekt vrtanje tunela iz Bleda do Bohinja, skupina maškar iz Kupljenika pa je predstavila problematiko volkov v njihovi vasi. Kot moderatorja na blejski pustni povorki pa sta za vezano besedo skrbela na Jezerski promenadi Niko Rakovec, na spodnji ploščadi Trgovskega centra pa Jure Sodja.
Zdravil s pomočjo zraka in vode
Blejci so svoje pustno delo vzeli zelo zares in pripravili izvirne maske. Pustno povorko sta napovedala gospod in gospa na hoduljah, prvi v povorki pa je hodil, kot se to spodobi, sam blejski Švajcer, kot so Rikliju pravili Blejci.
Kaj je bilo značilno za Arnolda Riklija? To, da je svojim pacientom predpisoval zdravljenje s pomočjo svetlobe, zraka in vode, da je zagovarjal vegetarijansko prehrano in gibanje na svežem zraku ter vsakršno vzdržnost. In vse to smo videli na povorki, kjer ni manjkalo Riklijevih pacientov, vegetarijancev, ljubiteljev fizkulture in še koga. Med njimi so bili tudi taki, ki so čez dan Riklija sicer poslušali, vendar so zvečer, kadar je bil post le predlog, radi ušli na kakšen kozarček v lokalno gostilno.
Rikli pa ni bil edini Švicar v povorki – prišla je tudi njegova sonarodnjakinja Heidi, skupaj z živalmi in prijatelji iz Alp. Na čelu sprevoda je bil tudi blejski župan Anton Mežan, ki je zdravilca po dolgih letih z veseljem spet pozdravil in sprejel na Bledu. Pozdravili so ga tudi predstavniki vlade (maska združenih blejskih turističnih društev), ki so si ogledali, kako turizem na Bledu deluje danes. Menda so bili zadovoljni le gostje, ki se po Bledu vse prevečkrat vozijo z avtomobili, namesto da bi pešačili.
Zanimivo masko so si omislili tudi zaposleni na Javnem zavodu Turizem Bled – oblekli so se v aplikacijo ARikli, ki je del projekta digitalizirane Riklijeve dediščine na Bledu. Koda-QR, ki so jo nosili na hrbtu, obiskovalca popelje po petih Riklijevih poteh po Bledu, hkrati pa jim predstavi tudi tri dele njegove zapuščine – vremensko hišico v Zdraviliškem parku, spomenik na Straži in njegovo zdravilišče ob Grajskem kopališču.
Župan Mežan je nagovoril na Jezerski promenadi in na spodnji ploščadi Trgovskega centra Bled ter pohvalil vsa društva in klube, ki so se udeležili povorke in poskrbeli za zares bogato vsebino. Povorke se je udeležilo več kot štiristo mask, spremljalo pa jo je več kot pet tisoč ljudi. Vsi sodelujoči so dobili pustne krofe in vroče napitke.
Bled je imel bogato karnevalsko tradicijo s povorkami po ulicah tudi med letoma 1973 in 1978.
Bled je imel bogato karnevalsko tradicijo s povorkami po ulicah tudi med letoma 1973 in 1978, sklepni del karnevala pa se je dogajal pred Hotelom Park, običajno si ga je ogledalo po ulicah Bleda do 40.000 ljudi. V Turizmu Bled in občini so se odločili vrniti bogato pustno dogajanje v naš slovenski biser. Rajanje se je nadaljevalo na spodnji ploščadi trgovskega centra z zabavo za staro in mlado.
