Bo Jadran subtropsko morje?
V četrtek prejšnji teden je padel nov rekord: Sredozemsko morje se je segrelo na rekordno povprečno temperaturo 28,9 stopinje Celzija, rekord je padel že drugo leto zapored.
»Da se Jadransko morje segreva, dokazujejo tudi izkušnje ljudi, ki veliko časa prebijejo na morju in v njem. Severni Jadran postaja manj hladen ter podoben nekdanjim temperaturam južnega Jadrana, južni Jadran pa postaja še toplejši,« je za reški Novi list pojasnil ihtiolog reškega Naravoslovnega muzeja Marcel Kovačić.
»V Mediteranu sta Lyonski zaliv in severni Jadran najhladnejši točki. Mogoče bosta ti točki postali zadnja zatočišča za mediteranske vrste rib, ki imajo raje nižje temperature.« Njihov prostor pa zavzemajo vrste iz toplih krajev, navaja predstojnik rovinjskega centra za raziskovanje morja Martin Andreas Pfannkuchen: »Nekaj vrst se pojavlja v srednjem in severnem Jadranu, kot plamenka in napihovalke, vrste iz južnega in srednjega Jadrana – zlate skuše, barakude, murene – pa zdaj redno prihajajo v severni Jadran. Še večje je število vrst iz mikrosveta, ki prihajajo iz tropskih morij in lahko tukaj tudi preživijo.«
Ne preseneča
Kovačić meni, da trenutno še nimamo dovolj podatkov o vplivu segrevanja na avtohtone jadranske vrste rib. »V tem trenutku so med jadranskimi ribami znani zmagovalci segrevanja, poraženci pa še ne.« Pfannkuchen opozarja, da povečane temperature pospešujejo metabolizem vseh morskih živali in rastlin: »Zaradi povečanih temperatur vsi organizmi porabijo več kisika, toplota v morju pa zmanjšuje topljivost kisika, kar lahko povzroči primanjkljaj tega v morskem ekosistemu.« Prav zaradi slednjega učinka pa pobledijo spužve in korale. Ne preseneča torej, da nekateri o Jadranskem morju že razmišljajo kot o bodočem subtropskem morju.
