Bo lovec zaradi uboja risa kaznovan?
Proces proti krivolovcu, ki je na Bavarskem v past ujel risa in ga pokončal s pištolo, traja že šest let.
Odpri galerijo
Podobno kot pri nas si tudi v Nemčiji prizadevajo, da bi povečali zdajšnjo populacijo risov. Na ozemlju celotne države jih je namreč le okoli 130, kar je premalo, da bi lahko obstala. Zato se tamkajšnje organizacije za zaščito ogrožene divjadi in lovci intenzivno ukvarjajo z doseljevanjem novih risov, ki naj bi to populacijo okrepili in preprečili izumrtje. A njihova prizadevanja močno otežujejo krivolovci, ki jih lovijo v pasti oziroma nezakonito streljajo, čeprav vedo, da so strogo zaščiteni.
Ker je vsak ubiti ris izguba, ki jo je zelo težko nadomestiti, nemška javnost z velikim zanimanjem spremlja proces proti 54-letnemu lovcu iz okolice mesta Cham na Bavarskem, ki je obtožen nezakonitega krivolova v bližini Lohberga. Čeprav se proces proti njemu vleče že od leta 2014, še vedno ni končan. Lani je bil sicer kaznovan z denarno kaznijo 3000 evrov, a se je državni tožilec na prvostopenjsko sodbo pritožil, saj je prepričan, da je kazen za krivolov premila in da si za svoje dejanje zasluži strožjo. Na prvi stopnji so obtožencu očitali, da je v lastnem lovišču postavil past, v katero se je ujel ris, in da ga je nato pokončal s strelom iz pištole. Krivdo je zanikal, češ da je bila past last njegovega očeta in namenjena lisicam. Med obsežno preiskavo pa so ugotovili, da je bil v času kaznivega dejanja njegov oče zaradi amputirane noge že dolgo na invalidskem vozičku (med sojenjem je celo umrl) in da pasti, ki da je poleg vsega tudi prevelika za lisice, torej ni mogel postaviti sam, temveč kvečjemu obtoženi. Da so ga spoznali za krivega, pa ni bilo odločilno, da so pri njem doma našli pasti, risje kremplje in ušesa ter pištolo, temveč predvsem obremenilno pričanje raziskovalcev, ki sta se izdajala za lovca. Njima je svojo past celo pokazal in se z njo hvalil. Naznanila sta ga policiji.
Ker si v Nemčiji prizadevajo, da bi risa naseljevali predvsem na vzhodnih predelih Bavarske oziroma zgornjega Palatinskega gozda, naravovarstvenike opisani primer kot tudi številne druge nepojasnjene smrti risov v zadnjih petih letih še posebno razburjajo. Mnogi organom pregona celo očitajo, da naredijo premalo, da bi ujeli krivolovce in jih primerno kaznovali. Zato ni čudno, da se je državni tožilec pod hudim pritiskom javnosti primeru posvetil z veliko večjo pozornostjo, kot bi se mu sicer.
LZS in policija ocenjujeta, da je pri nas krivolova manj kot v sosednjih državah, vseeno pa policija na leto obravnava od 50 do 60 prijav sumov nezakonitega lova, večinoma gre za srnjad. Kriminalistična inšpektorica Uršula Belaj z Generalne policijske uprave pravi, da se z nezakonitim lovom na zveri srečujejo zelo redko. Doslej je bilo le nekaj primerov, povezanih s krivolovom volka in medveda, risa pa še ne. Da bi bila učinkovitost policijskih postopkov večja, sta Lovska zveza Slovenije in ministrstvo za notranje zadeve izobrazila 25 policistov in pripravila protokol obveščanja ter ukrepanja ob sumu nezakonitega pobijanja prostoživečih živali.
Ker je vsak ubiti ris izguba, ki jo je zelo težko nadomestiti, nemška javnost z velikim zanimanjem spremlja proces proti 54-letnemu lovcu iz okolice mesta Cham na Bavarskem, ki je obtožen nezakonitega krivolova v bližini Lohberga. Čeprav se proces proti njemu vleče že od leta 2014, še vedno ni končan. Lani je bil sicer kaznovan z denarno kaznijo 3000 evrov, a se je državni tožilec na prvostopenjsko sodbo pritožil, saj je prepričan, da je kazen za krivolov premila in da si za svoje dejanje zasluži strožjo. Na prvi stopnji so obtožencu očitali, da je v lastnem lovišču postavil past, v katero se je ujel ris, in da ga je nato pokončal s strelom iz pištole. Krivdo je zanikal, češ da je bila past last njegovega očeta in namenjena lisicam. Med obsežno preiskavo pa so ugotovili, da je bil v času kaznivega dejanja njegov oče zaradi amputirane noge že dolgo na invalidskem vozičku (med sojenjem je celo umrl) in da pasti, ki da je poleg vsega tudi prevelika za lisice, torej ni mogel postaviti sam, temveč kvečjemu obtoženi. Da so ga spoznali za krivega, pa ni bilo odločilno, da so pri njem doma našli pasti, risje kremplje in ušesa ter pištolo, temveč predvsem obremenilno pričanje raziskovalcev, ki sta se izdajala za lovca. Njima je svojo past celo pokazal in se z njo hvalil. Naznanila sta ga policiji.
Sojenje na drugi stopnji
Na okrožnem sodišču v Regensburgu se je nedavno začel postopek, na katerem lovec s pritožbo poskuša doseči oprostilno sodbo, državni tožilec pa povišanje kazni za storjeno kaznivo dejanje. Raziskovalca sta (krivo)lovca kot priči še enkrat zelo obremenila. Znova sta poudarila, da sta se med pripravljanjem dokumentarca o lovu risov in volkov kot »lovca« pogovarjala tudi z obtoženim in da jima je ta pokazal past ter opisal tehnike (krivo)lova. Obtoženčev odvetnik sicer trdi, da je šlo le za lovčevo hvalisanje v lovski latovščini, četudi je pričama podrobno opisoval, kako najde, lovi in ubije rise pa tudi volkove in vidre. To naj bi počel s pastmi pa tudi strupom in strelnim orožjem.Po našem kazenskem zakoniku je predvidena kazen za nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami do treh let zapora, če gre za »velik ali izjemen naravovarstveni pomen«, pa od šestih mesecev do petih let.
Ker si v Nemčiji prizadevajo, da bi risa naseljevali predvsem na vzhodnih predelih Bavarske oziroma zgornjega Palatinskega gozda, naravovarstvenike opisani primer kot tudi številne druge nepojasnjene smrti risov v zadnjih petih letih še posebno razburjajo. Mnogi organom pregona celo očitajo, da naredijo premalo, da bi ujeli krivolovce in jih primerno kaznovali. Zato ni čudno, da se je državni tožilec pod hudim pritiskom javnosti primeru posvetil z veliko večjo pozornostjo, kot bi se mu sicer.