Bo mafija uničila Medžugorje?

MEDŽUGORJE – Kot strela z jasnega neba je v katoliški svet treščila novica, da v hercegovsko Medžugorje, najhitreje rastoči romarski kraj, ki ga obiščeta dva milijona ljudi na leto, posegajo lovke razvpite mafijske neapeljske Camorre. Sredi medijsko dopustniškega dolgočasja bi novico lahko vzeli kot rumeno obarvano kost za glodanje, če je ne bi podal nadškof. Pa ne kateri koli, ampak od samega papeža Frančiška s posebno nalogo v Medžugorje poslani nadškof Henryk Hoser. Po njegovih besedah hoče mafija uničiti ta sveti kraj spreobrnjenj. Z mafijskimi dolgimi prsti naj bi se poljska Cerkev že spopadala na primer v Čestohovi, kjer so v vznožju Jasne Gore, tako rekoč na dostopu k poljskemu narodnemu svetišču, »sile zla« vzpostavile kliniko za opravljanje splava.


Kako se dobro sooča z zlom tudi v Medžugorju, kjer so maja 1981 začeli poročati o Marijinih prikazovanjih, je Hoser spregovoril 4. julija med mašno pridigo v kapeli varšavskega letališča. Njegove ostre besede je prvi povzel poljski katoliški časnik Niedziela, nato še italijanska katoliška televizijska postaja TV2000.

Preučevanje pastoralne resničnosti

Najprej razjasnimo, kako da častiti monsinjor prihaja iz poljske, in ne češke Prage. Na vzhodnem bregu reke Visle se je od 15. stoletja razvijalo samostojno mesto Praga, dokler ga niso ob koncu 18. stoletja združili z večjo Varšavo, ki pa leži na desnem bregu. Kot posledica takšnega zgodovinskega nastanka poljske prestolnice – podoben primer je Budimpešta, ki je na bregovih Donave nastala z zlitjem Budima in Pešte – sta se vse v naš čas ohranili celo ločeni nadškofiji: varšavska s stolnico sv. Janeza in varšavsko-praška s stolnico sv. Florjana. Henryka Hoserja, upokojenega nadškofa slednje, je letošnjega 11. februarja papež Frančišek imenoval za posebnega odposlanca Svetega sedeža za župnijo Medžugorje. V nasprotju s pričakovanji laikov, da bi lahko spodbujevalno vplival na presojo Cerkve o resničnosti tamkajšnjih Marijinih prikazovanj, je papež 75-letnemu Hoserju poveril drugačno poslanstvo, ki ga je vatikanski tiskovni urad takole razgrnil: »Namen njegovega poslanstva je pridobiti poglobljeno spoznanje o pastoralni resničnosti, predvsem o zahtevah (potrebah) vernikov, ki tja pridejo kot romarji, ter potem na osnovi tega predlagati morebitne pastoralne pobude za prihodnost. Torej ima njegovo poslanstvo izključno pastoralni značaj.«
Zanimivo je, da je nadškof Hoser potrebe medžugorskih romarjev s pastoralnega vidika preučeval že lansko poletje. Očitno so njegovi tedanji izsledki prišli tudi do papeža ter ga prepričali za letošnje imenovanje Hoserja v nadaljnje medžugorsko poslanstvo.


Vizitatorskega dela odposlanec ni začel takoj. Domnevati smemo, da je vmesni čas porabil za temeljito in poglobljeno seznanjanje z delovno vsebino.

Katoliški verniki skrajno pozorno spremljajo vsako besedo visokih vatikanskih klerikov, ki bi nakazovala vatikansko prikimanje Marijinim prikazovanjem v Medžugorju. Spodbudo v tej smeri so pričakovali že med Frančiškovim obiskom Sarajeva pred tremi leti. Potihem so celo gojili upe, da bo nenapovedano vsaj na kratko poromal k medžugorski Kraljici miru. Vendar papež med obiskom v Sarajevu, tem Jeruzalemu Zahoda, kot je sam slikovito dejal, Medžugorja niti pomotoma ni omenil. Se pravi zavestno ne.

O pristnosti prikazovanj še nič

Hoserja, ki prihaja v Medžugorje kot vizitator – da bo pregledal in presodil delovanje medžugorske župnije po določbah cerkvenega prava –, je tik pred nastopom službe sprejel vrhbosanski nadškof, kardinal Vinko Puljić. Podatek, da je Hoserja spremljal Luigi Pezzuto, nuncij v Bosni in Hercegovini, le pritrjuje temu, kolikšen pomen se pripisuje dogodku. Hoserjev prihod po mnenju mnogih dejansko pomeni, da Vatikan neposredno prevzema župnijo Medžugorje, ki so jo doslej upravljali frančiškani, v svoje roke. Redovniki seveda ostajajo, a sledili bodo Hoserju. Koliko časa bo vizitator »trdno in trajno spremljal župnijsko skupnost«, ni časovno opredeljeno. Po domače rečeno bo delo opravljal za nedoločen čas.


V vprašanje o pristnosti Marijinih prikazanj in pristnosti njenih sporočil, ki jih po lastnih zagotovilih nekateri vidci še vedno prejemajo, se Hoser naj ne bi spuščal. To ostaja še naprej v pristojnosti Kongregacije za nauk vere, ki jo vodi 74-letni kardinal Luis Francisco Ladaria Ferrer. Zagotovo pa Hoser, če bo med opravljanjem svojega dela kaj zaznal tudi v tej smeri, kongregaciji ne bo zamolčeval.

Razumljivo je torej, da v samem Medžugorju kot po vsej Bosni in Hercegovini zelo močno in prav nič prijetno odmevajo Hoserjeve besede o infiltraciji neapeljske Camorre v svetovno znano hercegovsko romarsko svetišče. Ker jih je odposlanec izrekel na Letališču Frederica Chopina prav ob odhodu na misijo, jih ni mogoče ne omalovaževati kot spodrsljaj ne jim zmanjševati pomena.

»S silami zla,« je dejal Hoser, »se bom moral soočati v Medžugorju.« Dodal je: »Mafije prihajajo tja ne le zaradi prihoda romarjev, ampak tudi zaradi njihovih (mafijskih) žrtev, ki morajo plačevati, da so lahko tam. To so dejstva in do njih ne smemo biti naivni.«

Med pridigo naj bi Hoser poleg neapeljske Camorre omenil še neko mafijsko združbo, a katero, ni prišlo v javnost. Vladimir Jerman