Bogomil Ferfila: Predsednik Zelenski je le figura v rokah ameriške demokratske administracije

Bogomila Ferfilo, ekonomista, politologa, obramboslovca in univerzitetnega profesorja, smo ujeli ravno pred odhodom na Sejšele, kamor se odpravlja poslovno za nekaj dni. Piše namreč novo knjigo o afriških otokih. Ko ga vprašam, ali bo petdnevno potovanje podaljšal in se intenzivneje kopal v biserno modrem morju, pravi, da ne. Da se bo vrgel enkrat, dvakrat v vodo, potem pa se vrnil domov: »Slovenija je tako zelo lepa.« Prosili smo ga za komentar aktualnih razmer v svetu. »Deloma tu kot velesila nastopa Rusija, gre pa predvsem za spopad dveh današnjih titanov svetovne politike, in to sta ZDA in Kitajska. Seveda v smislu nekako poslavljajoče se ZDA in prihajajoče Kitajske. Rusija je tu pravzaprav vpletena kot asistentka Kitajske ali, če hočete, tudi kot neka oborožena roka Kitajske. Ko sta bila nemški in francoski predsednik na obisku v Washingtonu, je ameriškemu obrambnemu ministru pravzaprav ušel stavek, ko je rekel: »Važno je, da čim več ruskih vojakov pade.« To je pravzaprav interes Amerike. Oslabiti Rusijo, ampak oslabiti Rusijo predvsem v konceptu oslabitve Kitajske.«

Kitajski zunanji minister je obisk Pelosijeve označil za »popolno farso« in opozoril, da bodo tisti, »ki se igrajo z ognjem, propadli«. Kakšni bodo naslednji koraki Kitajske? Bo to potovanje res imelo »hud vpliv« na ameriško-kitajske odnose, kot navaja Peking, saj je napovedal začetek vaj in »ciljno usmerjenih vojaških operacij« okoli Tajvana?

»Obisk Pelosijeve, seveda sedaj, če bomo verjeli tem zahodnim medijem in sprejeli njihovo dikcijo, je v bistvu že v luči tistega, kar je Bush mlajši uporabljal kot boj svetlobe proti temi, os zla, borimo se za demokracijo … V tem pogledu se je treba zavedati, da se približujemo svetovnemu spopadu bodisi Rusije bodisi Kitajske na eni strani in ZDA in zahoda na drugi strani. S tem da je strategija uporabe Ukrajine in Tajvana nekje podobna. Država uporabi največjega sovražnika – svojega sovražnika, se pravi v primeru, ko je sovražnik Rusija, uporabi Ukrajino kot svojo trdnjavo. S tem lahko povežemo skoraj 40 milijarde vojaške pomoči ZDA Ukrajini, na drugi strani pa imamo Kitajsko in to nevralgično točko Tajvan, ki jo seveda vedno lahko uporabimo proti Kitajski. Ravno tako lahko založi z orožjem in denarjem Tajvan in ga uporabi, kot bi lahko rekel kot orožje proti Kitajski. Tu ni sprenevedanja. Kitajska ima v preambuli svoje ustave zapisano: »Tajvan je sestavni del Kitajske. Kakršno koli vmešavanje v zadeve Tajvana je vmešavanje v zadeve Kitajske, kar je razlog za vojaški poseg.« Še vedno lahko rečemo, da je to neka bedarija in se na to ne oziramo. Vendar če se na to oziramo in počnemo to, kar počne Pelosijeva in Bidnova administracija, je to korak v zaostrovanje še na druge pole. Ne vem, zakaj se ne da niti toliko počakati, da se konča zaostrovanje z Rusijo, da se konča vojna, ampak se odpira nova fronta. To je absolutno nevaren precedens, absolutno.«

Kako nevaren je zaplet s Tajvanom: smo na pragu novega vojnega žarišča?

»ZDA je trenutno še nesporna vojaška velesila v primejavi s Kitajsko, čeprav se je treba tudi zavedati, da ima Kitajska izjemno nevarne nosilce raket, ki nosijo 15 jedrskih glav, ki lahko v 30 minutah dosežejo ZDA. Kitajska na jedrskem področju absolutno ni zanemarljiva. In tu je potem ruska vloga. Zavezništvo Kitajska-Rusija je najnevarnejše za ZDA na vojaškem področju. Na finančnem področju je vloga dolarja v svetu še vedno, kako bi rekel, prevladujoča. A se je treba zavedati, da je to, kar se je sedaj zgodilo proti Rusiji, torej zamrznitev nekaj 100 milijard ruskih deviznih rezerv v zahodnih bankah, precedens. Nobena država, ki ima kakšne pomisleke glede zahoda, ne bo več svojih deviznih rezerv držala v dolarjih in v zahodnih bankah. To se ne bo več nikoli ponovilo. Mislim, da je 600 milijard ruskih deviznih rezerv sedaj blokiranih, kar je v bistvu zamrznitev ruskega premoženja.«

Predsednica ameriškega predstavniškega doma je na Tajvanu dejala,  da ZDA ne bodo pustile Tajvana na cedilu, potem ko se je v sredo srečala s tamkajšnjim političnim vodstvom. Kaj to pomeni za otok, odnose ZDA : Kitajska in za ves svet, upoštevaje, da je Tajvan eden največjih proizvajalcev čipov, iz Kitajske pa tako uvažamo vse od plišastih igrač do računalnikov?

»Lahko pričakujemo pospešeno oblikovanje alternativnih, kar sta Kitajska in Rusija že začeli, finančnih monetarnih institucij. Kitajska in Rusija že vzpostavljata razne banke. Kitajska je najnevarnejša Ameriki na gospodarskem področju. Že približno pred letom dni je imelo več držav na svetu več trgovine s Kitajsko kot z ZDA. In glede na sedanje strateško pojmovanje moči držav se vse bolj ekonomija šteje kot tista, ki je prevladujoča. Torej, država, ki bo zasedla ekonomski prestol sveta, bo sčasoma dopolnila tudi svoje vojaške arzenale, vesoljske arzenale in postala tudi vojaško najmočnejša. Tako funkcionira pravzaprav celotna človeška zgodovina, če gledamo rast Velike Britanije, potem njeno zamenjavo z ZDA, sedaj pa imamo tretjega aspiranta na svetovni prostor, in to je Kitajska. Rusija tu odpade. Gospodarska moč Rusije je približno na ravni Italije, nekje 11. ali 12. je na svetu. In to je tisto, kar najbolj skrbi ZDA. V ozadju je vsa ofenziva proti, prvič, preskrbovalnim verigam iz Kitajske, ker se vse dejansko proizvaja na Kitajskem. Seveda lahko vse to naredimo doma, ampak z bistveno višjimi stroški. Ravno sedaj sem poslušal energetske izračune. Čeprav je Biden ustavil lomljenje kamenin v ZDA za pridobivanje plina in nafte, se mi lahko grejemo z ameriškim plinom in ameriško nafto. Vendar za približno 100 odstotkov dražje. Toda lahko bi rekel, da nam prvo in drugo leto preti strahotna nevarnost, da zmrzujemo. Vedno lahko proizvedeš vse izdelke v evropskem okolju ali zahodnem svetu, vendar bo to pomenilo bistveno znižanje življenjskega standarda in v primeru energetike celo zaustavitev tovarn, da bo plina dovolj za gospodinjstva. Gre za korakanje nazaj, zato se je treba vprašati, ali je res smiselno to početi. Pustimo sedaj, zakaj se je vojna v Ukrajini sploh začela. Ali nam je tega res treba? Ukrajinsko vprašanje je bilo z dogovorom Minsk II razrešeno. Pika. Konec. Samo uresničiti bi ga bilo treba.«

Zakaj ga niso?

»Zakaj ga niso? Ker je predsednik Zelenski s podporo ZDA in tudi zahoda menil, da je treba rusko manjšino vzhodno od Dnjepra naučiti lekcije, in je prvi začel ekonomsko blokado, potem pa tudi topniške napade. Zagotovo Rusiji ne bi bilo treba tako vehementno odgovoriti, ampak nekaj je morala storiti. In imamo vojno tam in sedaj gremo po isti logiki naprej s Kitajsko in Tajvanom. Saj veste, v neki ideologiji, neki politiki se vedno najdejo razlogi, od demokracije naprej. A z neke udobne ekonomske ekspanzije, ki smo jo imeli zadnjih deset ali osem let, gremo sedaj v nekakšno neznano prepadno temo možnega spopada, možne vojne na evropskem vzhodu in na Daljnem vzhodu. Zavedam se nekega sodelovanja z ZDA. Žal se je Evropa tu pokazala popolnoma nemočna, čisto nesposoben pogajalski partner v primerjavi z ZDA. Ne vem, kdo lahko korigira to zunanjepolitično strategijo Bidnove administracije. Spomnim se tega našega priljubljenega Trumpa, ko smo se vsi križali, ampak Trump je vojne končeval. Končal je Afganistan, vedel je, kako. Tudi on se je kregal s Putinom in Ši Džinpingom, ampak ju je pustil pri miru. Vedel je, da sta to bloka, leva, ki ju ni treba dražiti. Biden očitno tega ne ve.«

Je to načrtna provokacija?

»Seveda je, veste v nacionalni varnostni strategiji ZDA je Kitajska sedaj opredeljena kot sovražnik. Od Nixona pred 40 leti, skoraj bo 50, od sedemdesetih letih naprej je bila Kitajska opredeljena kot partner. Sedaj ko je začela prehitevati ZDA, je vse drugače. To se vedno dogaja. Spomnim se, ko sem bil na Japonskem eno leto. Takrat je Japonska prehitevala ZDA, potem je v dveh, treh letih izpadla iz tekme. Veste, ko se vodilna država počuti ogroženo, počne racionalne in neracionalne stvari, in to je vse v luči spopada s Kitajsko.  Ameriške elite, seveda v dogovoru z drugimi, so se dogovorile, da jo je treba ustaviti. Veste, lahko da jo je treba ustaviti, ampak to absolutno ni pravi način. Izzivanje Kitajske na primeru Tajvana ni pravi način. V mednarodnih odnosih imate vedno dve strategiji. Iran je takšen lep primer. Ti se lahko odločiš, da ga boš proglasil za izobčenca, blokiral, grozil z orožjem, z varnostnimi ukrepi, to je ena stvar, druga pa, da ga poskušaš približati in vklopiti v svojo druščino, v zahodni sistem. Kitajska je bila, lahko bi rekel, ena izmed najboljših zahodnih učencev. Ima skopiran ekonomski sistem ZDA do pičice, v tem neoliberalnem smislu. Delavcev še danes ne zavarujejo, so kot proletarska brezpravna armada ljudi. Dejstvo je, da je ameriški sistem na Kitajskem padel še na plodnejša tla in Kitajska se je z njim strahovito razvila. In to je sedaj problem.«

Kako se bo razvilo?

»Novembra bodo vmesne volitve v ZDA. Mislim, da je 90 odstotkov, hvala bogu, verjetnosti, da Biden pogori. Zdaj ima v senatu pol : pol, sicer tu predsednik senata prevaga, ampak kaj resnega skozi senat ne more spraviti. Tipičen primer je sedaj ta orožarska zakonodaja, kjer so skušali prepovedati jurišne puške, ampak čez senat ne more iti in bo zakon padel. Ko sem gledal statistiko, v zadnjih 30 letih povprečno izgubi stranka na oblasti, tudi če je priljubljena, 20 sedežev, se pravi Bidnu in demokratom se obeta poraz v spodnjem in zgornjem domu. Morda je celo ta brezupni poskus Pelosijeve pravzaprav zadnje dejanje pred volitvami, kajti če bosta oba domova ameriškega kongresa v republikanskih rokah, dosti več ne bodo mogli spraviti čez kongres in bo ta vlada, hvala bogu, vsaj (no, na zunanjepolitičnem področju bo lahko naredila še kakšno neumnost), bolj ali manj blokirana.«

Živimo v času vojne, rekordne inflacije, podnebnih sprememb ter energetske in gospodarske krize. Kakšno usodo svetu napovedujete za konec leta in prihodnje leto?

»Neverjetno je, da je kljub na primer odprtju Odese za izvoz žita, kjer sem bil pred kratkim in je čudovita, lahko bi rekli, da je svetel kamenček v tem mozaiku, videti, da so države, zlasti ZDA, takoj pritisnile na Ukrajino, da kakšni nadaljnji mirovni pogovori niso možni. Po drugi strani vidim, da Rusom tudi deloma teče voda v grlo in so pripravljeni na pogajanja. Seveda je problem, da je predsednik Zelenski figura v rokah, ne ZDA, temveč v rokah demokratske administracije in očitno ta administracija ne da zelene luči za pogajanje. Je pa seveda dejstvo, da svet lahko verjame, da bo Ukrajina zmagala. Pojavlja se neki general, ki pravi, kako bodo osvojili Krim, a to so popolne neumnosti. Zelenski ne more svojim ljudem povedati, kaj je naredil. Spomnim se prvega dneva vojne. Dal sem izjavo za televizijo in točno povedal, kaj se bo zgodilo, in res, Rusi so zasedli 25 odstotkov jugovzhoda Ukrajine, kjer živi rusko prebivalstvo, ali je v večini ali ne, se točno ne ve. In Minsk II je to vse razrešil, samo uresničiti bi ga bilo treba. Zelenski sedaj prosi za članstvo v EU, ampak iluzorno je misliti, da bodo Rusi dali nazaj Krim, Donbas in Lugansk, kjer je rusko prebivalstvo sedaj v večini, ker so ostali zbežali. Oni bodo končali zadevo z referendumi in to bodo ozemlja priključena Rusiji. Nisem prvovrstni svetovni analitik, ampak mi je bilo po napadu povsem jasno, kaj se bo zgodilo. In to je sedaj 'fait accompli'. Zavedam se, da Zelenski ne more povedati Ukrajincem, da so izgubili četrtino Ukrajine, vendar če ne bo povedal on, bo povedal naslednji predsednik. Ta ozemlja so zamrznjeni konflikti, kot je na primer tudi v Moldaviji, Gruziji. To so ozemlja zapečatena pod rusko oblastjo ali pa so neodvisne države, ki jih nihče ne prizna, razen Rusije. In to se seveda ne bo spremenilo, četudi se celotni zahod in Evropa razpočita.