ODKRITJE
Bolničar se je spotaknil ob fosil
Okostje ihtiozavra je staro predvidoma 65 milijonov let. Pomemben fosil sta odkrila psa med brskanjem po plaži.
Odpri galerijo
Vsak dan se ob obali sprehaja s svojima štirinožnima prijateljema, ki se na peščeni plaži neizmerno zabavata in mu v gobcu prinašata najrazličnejše najdbe, a na takšno trojica še ni naletela.
Poppy in Sam sta bila na sončno popoldne še posebno razigrana, a ker sta kar dolgo kopala na istem mestu, je njun lastnik, 54-letni bolničar v psihiatrični bolnišnici Jon Gopsill, sklenil preveriti, le kaj sta izvohljala. Pred njuno najdbo je kar obstal, kajti nenadoma se je zazrl v skoraj dva metra dolgo okostje, ki je že na prvi pogled razodevalo, da gre za fosil mogočnega plazilca. Gopsill, tudi sam arheološki navdušenec, zdaj čaka na uradno potrditev strokovnjakov iz bližnjega prirodoslovnega muzeja, a najverjetneje je že sam pravilno ugotovil, da gre za ostanek ihtiozavra, ribi podobnega praplazilca, po prvi oceni arheologov pa naj bi bilo okostje staro kar 65 milijonov let!
Ihztiozavri so bili po prvih prepričanjih znanstvenikov ribe, a so bili preprosto izjemno dobro prilagojeni na življenje v morju. Bili so plazilci in vdihovali kisik, sprednje okončine so bile preoblikovane v plavuti, telo pa aerodinamično z izjemnimi plavalnimi sposobnostmi. Po obliki so bili precej podobni delfinom, le da je bila njihova repna plavut vertikalna. Okostje na plaži v angleškem Somersetu je bilo dolga leta varno skrito pod peskom, a so ga nedavna neurja odplaknila in razgalila pomembnega pričevalca prazgodovine.
Poppy in Sam sta bila na sončno popoldne še posebno razigrana, a ker sta kar dolgo kopala na istem mestu, je njun lastnik, 54-letni bolničar v psihiatrični bolnišnici Jon Gopsill, sklenil preveriti, le kaj sta izvohljala. Pred njuno najdbo je kar obstal, kajti nenadoma se je zazrl v skoraj dva metra dolgo okostje, ki je že na prvi pogled razodevalo, da gre za fosil mogočnega plazilca. Gopsill, tudi sam arheološki navdušenec, zdaj čaka na uradno potrditev strokovnjakov iz bližnjega prirodoslovnega muzeja, a najverjetneje je že sam pravilno ugotovil, da gre za ostanek ihtiozavra, ribi podobnega praplazilca, po prvi oceni arheologov pa naj bi bilo okostje staro kar 65 milijonov let!
Okostje je dolgo skorajda dva metra.
Ihztiozavri so bili po prvih prepričanjih znanstvenikov ribe, a so bili preprosto izjemno dobro prilagojeni na življenje v morju. Bili so plazilci in vdihovali kisik, sprednje okončine so bile preoblikovane v plavuti, telo pa aerodinamično z izjemnimi plavalnimi sposobnostmi. Po obliki so bili precej podobni delfinom, le da je bila njihova repna plavut vertikalna. Okostje na plaži v angleškem Somersetu je bilo dolga leta varno skrito pod peskom, a so ga nedavna neurja odplaknila in razgalila pomembnega pričevalca prazgodovine.