Bomo po pandemiji še bolj kolesarili?
Vse več pobud za zmanjšanje motoriziranega prometa in gneče. V večjih mestih glasno navijajo za povečanje števila kolesarjev.
Odpri galerijo
Marsikje so že uredili nove kolesarske steze. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Pandemija je ustavila tudi javni promet, a vnovična vzpostavitev tega v večjih mestih lahko prinese ne le nov izbruh virusa, ampak tudi grozovite posledice za okolje, ki si je v minulih tednih malo opomoglo. Mnogi v tem času kolesarijo in pešačijo, v mnogo mestih pa si želijo kar čim več takšnih navad obdržati tudi po tem, ko se bo življenje vrnilo v običajne tirnice.
V Bogoti, Berlinu, Oaklandu in New Yorku ter številnih drugih mestih so izkoristili obdobje karantene za ureditev dodatnih kolesarskih stez in spodbudili prebivalstvo k rekreaciji ter ekološkemu in varnejšemu prevoznemu sredstvu. Ko si sam na kolesu, je seveda mnogo lažje ohranjati varno razdaljo od drugih kakor v gneči na tramvaju, železnici ali avtobusu, zato oblasti marsikje po svetu upajo, da bo po koncu pandemije kolesarjev veliko več kakor prej.
Prometnih konic, kakršnim smo bili priča minula leta in desetletja, ne bi smeli več dopustiti, kajti novi koronavirus bo na nas prežal še dolgo, čistejše okolje pa je mnogo boljše za človekovo zdravje ter počutje, kar pa je ključno pri obrambi pred boleznijo. Tako menijo tudi v Parizu, kjer je vşakodnevnih kolesarjev že od lanskega leta, ko so stavke ohromile mesto in javni promet, mnogo več, zdaj pa pričakujejo, da se bo njihovo število še podvojilo. K temu bodo spodbudili z novimi devetimi kolesarskimi stezami, ki naj bi povezovale prestolnico tudi s kraji, oddaljenimi 50 kilometrov, iz katerih vsak dan migrira več tisoč ljudi na delo. Podobno načrtujejo v drugih mestih, kot so Grenoble, Montpellier in Rennes, kjer razmišljajo celo, da bi štiripasovnice zožali na dvopasovnice in tako naredili prostor za nove kolesarske steze ter parkirišča.
Za takšne zdrave in ekološke ukrepe pa je treba prebivalstvo seveda oskrbeti s kolesi, tudi električnimi in s prikolicami. Subvencionirani nakupi se morajo še razširiti, navijajo pobudniki, ki predlagajo tudi prenove odsluženih in zapuščenih koles.
Gneče si ne smemo dopustiti
V Bogoti, Berlinu, Oaklandu in New Yorku ter številnih drugih mestih so izkoristili obdobje karantene za ureditev dodatnih kolesarskih stez in spodbudili prebivalstvo k rekreaciji ter ekološkemu in varnejšemu prevoznemu sredstvu. Ko si sam na kolesu, je seveda mnogo lažje ohranjati varno razdaljo od drugih kakor v gneči na tramvaju, železnici ali avtobusu, zato oblasti marsikje po svetu upajo, da bo po koncu pandemije kolesarjev veliko več kakor prej.
Za zdravo prihodnost bi nas moralo čim več kolesariti.
Prometnih konic, kakršnim smo bili priča minula leta in desetletja, ne bi smeli več dopustiti, kajti novi koronavirus bo na nas prežal še dolgo, čistejše okolje pa je mnogo boljše za človekovo zdravje ter počutje, kar pa je ključno pri obrambi pred boleznijo. Tako menijo tudi v Parizu, kjer je vşakodnevnih kolesarjev že od lanskega leta, ko so stavke ohromile mesto in javni promet, mnogo več, zdaj pa pričakujejo, da se bo njihovo število še podvojilo. K temu bodo spodbudili z novimi devetimi kolesarskimi stezami, ki naj bi povezovale prestolnico tudi s kraji, oddaljenimi 50 kilometrov, iz katerih vsak dan migrira več tisoč ljudi na delo. Podobno načrtujejo v drugih mestih, kot so Grenoble, Montpellier in Rennes, kjer razmišljajo celo, da bi štiripasovnice zožali na dvopasovnice in tako naredili prostor za nove kolesarske steze ter parkirišča.
Tako bi obvarovali zdravje in okolje.
Za takšne zdrave in ekološke ukrepe pa je treba prebivalstvo seveda oskrbeti s kolesi, tudi električnimi in s prikolicami. Subvencionirani nakupi se morajo še razširiti, navijajo pobudniki, ki predlagajo tudi prenove odsluženih in zapuščenih koles.
