Bosta Finska in Švedska vstopili v Nato? To bi bil zgodovinski trenutek

Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato bi pokazalo, da se »agresija ne izplača«, je v luči ruske invazije na Ukrajino danes dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato »bi okrepilo našo skupno varnost, pokazalo bi, da so Natova vrata odprta in da se agresija ne izplača«. Če se državi, ki sicer z Natom že sedaj tesno sodelujeta, odločita za vstop v Nato, bi to bil »zgodovinski trenutek«, je dejal Stoltenberg, ki je na novinarski konferenci sodeloval iz Bruslja prek video povezave, ker zaradi covida 19 ni mogel biti fizično prisoten na zasedanju.

Odprta vrata

Zunanji ministri 30-članskega zavezništva so na dvodnevnem neformalnem zasedanju med drugim razpravljali o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v teh dveh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje, pa je dejala, da so vrata Nata Švedski in Finski odprta, če se bosta odločili za vstop v Nato. Ministri ob koncu neformalnega zasedanja, sploh prvega v zgodovini zavezništva, sicer niso sprejeli sklepov, je pa Annalena Baerbock na novinarski konferenci posredovala skupno sporočilo državama: »Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni.« Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta prav danes sporočila, da se je Finska odločila zaprositi za članstvo v Natu. Odločitev mora sicer potrditi še finski parlament, ki naj bi o tem odločal v ponedeljek.

Pomisleki Turčije

Turčija, ki je prav tako članica Nata, je v minulih dneh izrazila določene pomisleke glede njunega članstva, ker naj bi državi po mnenju Ankare podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).

Stoltenberg sicer ne pričakuje, da bi zaradi pomislekov Turčije prišlo do zamud v pristopu obeh držav zavezništvu. »Turčija je jasno povedala, da ne želi blokirati pristopa,« je novinarjem dejal šef Nata. »Zato sem prepričan, da bomo našli skupni jezik in soglasje o tem, kako naprej glede vprašanj članstva,« je pojasnil.

Logar: Tudi Slovenija podpira priključitev Finske in Švedske

Dvodnevnega zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Na ministrstvu so zapisali, da je bila Slovenija vedno podpornica Natove politike odprtih vrat in zagovarja, da ima vsaka država suvereno pravico do suverene zunanje politike in svoje varnostne ureditve.

»Posledično v celoti spoštujemo pravico Finske in Švedske, da sami odločita o prošnji za članstvo v Natu. Verjamemo, da morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti ter izpolnjujejo pogoje za članstvo,« so še zapisali v sporočilu zunanjega ministrstva.

Podpora Ukrajini

V ospredju drugega dne zasedanja je bila poleg Finske in Švedske tudi ruska invazija na Ukrajino. Ministri so govorili o nadaljnji podpori tej državi in posledicah vojne, vključno s prihodnjimi odnosi z Rusijo. Vojna v Ukrajini ne poteka po načrtih Moskve, je povedal Stoltenberg. »Rusija ne dosega svojih strateških ciljev,« je poudaril in dodal, da »Ukrajina lahko zmaga v tej vojni. Da bi ji pri tem pomagale, so zaveznice Ukrajini že večkrat zagotovile izdatno vojaško ter varnostno pomoč. »Še naprej moramo krepiti in vzdrževati našo vojaško podporo Ukrajini.«

Nova ruska ofenziva v Donbasu na vzhodu Ukrajine povzroča še večje človeško trpljenje in gmotno škodo. Slovenija s posredovanjem pomoči Ukrajini podpira njeno pravico do samoobrambe, ki je zapisana tudi v ustanovni listini Združenih narodov, so ob tem še navedli na MZZ.

Ministri so na zasedanju govorili tudi o pripravah na junijski vrh Nata v Madridu ter novemu strateškemu konceptu zavezništva, ki ga bodo voditelji držav članic predvidoma sprejeli na naslednjem vrhu.