Božično drevo je staro kot lastnica

To pa je tradicija in nedvomno dragocen spomin na otroštvo! Britanka še dandanes, vsakega decembra, postavi drevesce, ki ga je daljnega 1937. kupila njena mati, iz tistega leta je shranila celo nekaj okraskov.

Iz gosjega perja

Wilma Jayne Gravenor in umetna smrečica sta stari 82 let, in čeprav je drevesce precej majhno, visoko je le kakšnih 45 centimetrov in ravno pravšnje za mizo ali poličko, je njegova zgodba bogata in za upokojenko iz Tauntona ganljiva. »Polno je zanimivih spominov,« pripoveduje ponosna lastnica. »Stara sem bila komaj šest mesecev, ko je mati kupila smrečico iz zelenega gosjega perja, takrat smo živeli v južnem Walesu. Skupaj sva ga postavljali, in ko sem bila zelo majhna, sem se zelo rada igrala z okraski. Ko sem odraščala, sem ga že sama rada okraševala, in to z vsem mogočim. S cvetjem, izdelki iz papirja, pisanimi trakovi, pentljami ... Med vojno ni bilo mogoče kupiti kroglic in dodatkov, kakršne poznamo danes, zato smo iz časopisov izrezovali verige. Na metre in metre, čeprav smo jih za drevesce razbili zelo malo. Včasih smo obesili tudi kakšen uhan, ki je izgubil svoj par itn. Zdaj imamo kroglice, plastične predvsem, na vrhu pa še vedno stoji dobra vila iz celuloida, ki je prav tako del izvirne zasedbe.«

Tudi ko se je Wilma poročila in odšla na svoje, ji je drevesce sledilo. Skupaj z lastnico je tako zamenjalo že šestnajst domovanj, in čeprav je že zelo krhko in je treba z njim ravnati skrajno previdno, ga Wilma postavi vsako leto. In kot ponosno pove, ima pri okraševanju vedno družbo. Zadnja leta ji pomaga predvsem vnukinja Caitlin, ki se je zaobljubila, da bo po babičini smrti posebna skrbnica smrečice: »Odkar pomnim, mi babica pripoveduje božične zgodbe o tem drevescu, ki je za našo družino zelo pomembno in dragocen del naše zgodovine.«