Breivik bi na prostost
Bil je 22. julij 2011, ko je desničarski skrajnež Anders Breivik na Norveškem ubil 77 ljudi, osem z avtomobilsko bombo v vladni četrti v Oslu, preostalih 69 pa na norveškem otoku Utøya. Večina žrtev so bili mladostniki, ki so se udeležili poletnega tabora laburistične stranke. Za največje grozodejstvo na Norveškem so mu prisodili 21 let za zapahi z možnostjo podaljšanja, če bi ga še naprej ocenili za nevarnega, kazen pa služi v zaporu Skien na jugovzhodu države.
Komaj desetletje je minilo od brutalne tragedije, danes 42-letni Breivik pa je že drugič zaprosil za pogojno izpustitev na prostost. Obravnava njegove prošnje bo trajala predvidoma tri dni, že čez kakšen teden pa bi sodišče lahko sporočilo svojo odločitev, ki bo temeljila predvsem na oceni, ali je Breivik še vedno nevaren za družbo.
Po dozdajšnjih ocenah psihiatrov, ki bodo tudi tokrat podali ključne ugotovitve, obsojenec ne more na prostost, če ni pokazal obžalovanja za svoja dejanja; do zdaj je vseskozi poudarjal, da pravzaprav obžaluje, da ni ubil še več ljudi, ki po njegovem izvajajo genocid nad belopolto norveško družbo in s sprejemanjem multikultularizma ogrožajo svet. Glasno je izražal svoje nasprotovanje islamu in podporo neonacizmu ter vzgibe za ustanovitev svoje fašistične stranke, z nacističnim pozdravom pa je začel tudi tokratno zaslišanje.
Ključna bo ocena psihiatričnih izvedencev.
Svojci žrtev nasprotujejo že Breivikovi pravici do obravnave, saj je jasno, da bo to izkoristil zgolj za razglašanje svojih ekstremističnih stališč, takšne pozornosti pa mu ne bi smeli omogočiti, saj bi lahko nevarno spodbujal k nasilju svoje somišljenike na prostosti. Kakor koli že, da bi njegovi prošnji ugodili, možnosti tako rekoč ni, Breivik pa lahko za pogojno izpustitev znova zaprosi čez leto dni.
