Britanski minister: »Le norec bi spregledal Balkan – Rusija tu bije hibridno vojno«
Medtem ko je pozornost Evrope usmerjena v Ukrajino, na Zahodnem Balkanu tlijo napetosti, opozarja britanski zunanji minister David Lammy v intervjuju za Politico. Ob obisku Beograda, Prištine in Sarajeva je izpostavil zaskrbljenost, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin izkoristil trenutne razmere za poglabljanje razdorov med državami nekdanje Jugoslavije.
Zahodni Balkan je po navedbah Politica postal »drugo žarišče« evropske varnosti. Velika Britanija zato poziva k vključitvi vseh šestih držav regije v Evropsko unijo kot protiutež ruskemu vplivu.
»Z vojno v Evropi in ruskim vmešavanjem tudi v tej regiji bi bil bedak, če bi odvrnil pogled od Zahodnega Balkana, kjer številna vprašanja še niso razrešena,« je dejal Lammy.
Britanski minister je poudaril, da ima Rusija interes destabilizirati regijo, jo držati na robu konfliktov in izvajati kibernetsko ter hibridno vojno.
Zapletena pot v EU in nevarnost etničnih napetosti
Vse države Zahodnega Balkana si prizadevajo za članstvo v EU, a proces je dolgotrajen in odvisen tako od politične volje kot od geostrateških razmer. Politico opozarja na številne izzive – denimo krizo v Bosni in Hercegovini zaradi Milorada Dodika, ki se izogiba aretaciji zaradi separatističnih potez, ter na zaostrene odnose med Srbijo in Kosovom.
Strokovnjaki se bojijo, da bi Moskva lahko izkoristila etnične in verske napetosti za destabilizacijo regije ter utrditev svojih interesov.
»Zdaj obstaja majhno okno priložnosti, ki ga morajo balkanske države izkoristiti, preden se EU v celoti osredotoči na vključevanje Ukrajine,« je dejal neimenovani britanski uradnik za Politico.
Srbija polna protislovij: protesti, korupcija in odnosi z Rusijo
Kljub nazadovanju demokratičnih standardov, povezanosti z Rusijo in nepriznavanju Kosova, Lammy verjame, da Srbija iskreno želi vstopiti v EU. A opozarja na dve viziji prihodnosti: ena je evropska, druga pa temelji na avtoritarnosti, oligarhiji in korupciji.
Politico izpostavlja proteste brez primere, ki zadnje čase pretresajo Srbijo. Povod zanje je bila smrt 16 ljudi ob porušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, protesti pa so se razširili tudi zaradi domnevno koruptivnih nepremičninskih poslov, povezanih z zetom nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem.
Protestniki, večinoma študenti, so decentralizirani, brez jasnega vodstva, zaradi česar so oblasti težje usmerile represijo. A pojavile so se obtožbe o uporabi zvočnega orožja, kar je Lammy izpostavil tudi na srečanju s predsednikom Aleksandrom Vučićem.
Vučić je zanikal uporabo sile in zavrnil kritike, rekoč: »Ne bom komentiral protestov v Veliki Britaniji, ker spoštujem britansko suverenost.«
Kosovo: »Srbija pleše, kot Putin žvižga«
Lammy je obisk začel v Prištini, kjer je bil toplo sprejet. Predsednica Vjosa Osmani je dejala, da je Srbija »nori hegemonistični sosed«, in opozorila na ruski vpliv v regiji. Očitala je Srbiji vmešavanje v kosovske volitve ter označila »Srbsko-ruski humanitarni center« kot dejanski vohunski objekt. Moskva naj bi od začetka vojne v Ukrajini potrojila proračun za dezinformacije v regiji.
Kosovski premier Albin Kurti opozarja na realno grožnjo nove vojne. Opozarja na t. i. »trikotnik zla« – povezave Srbije z Rusijo, Kitajsko in Iranom. Lammy je v bazi KFOR slišal ocene, da Rusija podpira srbske operacije na Kosovu, vključno z obveščevalnimi dejavnostmi.
BiH: Dodik med Vučićem in Putinom
V Bosni in Hercegovini je Milorad Dodik, predsednik Republike Srpske, obsojen na leto dni zapora zaradi ignoriranja odločb visokega predstavnika, vendar se je izognil aretaciji. V Srbiji ga je gostil Vučić, v Moskvi Putin.
Britanska baronica Arminka Helić, sicer begunka iz jugoslovanskih vojn, poziva Združeno kraljestvo k pošiljanju vojakov v Bosno. Opozarja na nevarnost, da bi Dodik lahko iskal podporo Donalda Trumpa za priznanje Republike Srpske.
Raziskovalka Helena Ivanov opozarja, da si EU ne more privoščiti izgube Srbije. »Če bi Zahod bolj pozorno spremljal dogajanje v Jugoslaviji v 80-ih, bi se marsikaj lahko drugače odvilo. Zdaj se spet prepozno zbujamo,« je dejala.
Helić dodaja: »Ruski vpliv se širi kot počasi tleča okužba, ki lahko čez noč eksplodira.«
Balkan kot evropska zanka
Ob prisotnosti medijev, vplivu ruske pravoslavne cerkve in dezinformacijah na družbenih omrežjih se Balkan zdi ujetnik tujih interesov. Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji, ohranja tesne vezi z Moskvo in Pekingom, a hkrati uradno ostaja zavezana evropski poti. »Paradoks je tu živ,« je zaključil Lammy.
Politico povzema njegovo opozorilo: Balkan je območje, kjer se preteklost še vedno prepleta s prihodnostjo. In če Zahod spet zamuja, bodo posledice občutili vsi.
