Bruselj javnosti ni omogočil dovolj informacij o nabavi cepiv proti covidu
Evropska komisija po mnenju Splošnega sodišča EU javnosti ni omogočila dovolj informacij o pogodbah za nabavo cepiv proti covidu-19. V javnem interesu so med drugim informacije o odškodninski odgovornosti proizvajalcev cepiv, pa tudi določeni osebni podatki članov skupine, ki se je pogajala o nabavi, so sporočili s sodišča.
Kot je sodišče s sedežem v Luxembourgu zapisalo v sporočilu za javnost, sta leta 2021 skupini evropskih poslancev in zasebnikov od komisije zahtevali dostop do pogodb o nabavi cepiv proti covidu-19, ki jih je komisija sklenila v imenu držav članic EU in z njimi povezanih dokumentov.
Ker je komisija omogočila zgolj delni dostop do teh dokumentov, sta se skupini evroposlancev - gre za pet članov politične skupine Zelenih - in zasebnikov obrnili na Sodišče EU z zahtevo po razveljavitvi odločitev komisije. Sodniki so deloma ugodili njihovi zahtevi, saj so odločitve Evropske komisije vključevale določene nepravilnosti, so navedli v sporočilu za javnost.
Med drugim so v javnem interesu informacije o določbah o odškodninski odgovornosti proizvajalcev v primeru napak na cepivih, navaja Sodišče EU. Bruselj namreč ni v zadostni meri dokazal, da bi dostop do teh informacij ogrozil poslovne interese farmacevtskih podjetij.
Ni podala zadovoljive razlage
Prav tako komisija ni podala zadovoljive razlage, kako bi dostop do določb o donacijah in nadaljnji prodaji cepiv ogrozil poslovne interese podjetij, so na sodišču pojasnili v sporočilu za javnost.
Poleg tega je po mnenju sodišča v javnem interesu razkritje določenih osebnih podatkov posameznikov, ki so sodelovali v pogajalski ekipi komisije za nabavo cepiv. Tako bi se namreč lahko javnost prepričala, da pogajalci niso bili v konfliktu interesov.
Na komisiji so v odzivu poudarili, da so morali pri sklepanju pogodb poiskati »zahtevno ravnovesje« med pravico javnosti do obveščenosti in pravnimi obveznostmi iz pogodb o nabavi cepiva, ki bi lahko privedle do zahtevkov za odškodnino s strani proizvajalcev.
Pojasnili so, da je Splošno sodišče EU pri večini trditev tožnikov sledilo stališčem komisije. Priznalo je, da varovanje poslovnih interesov vključuje informacije o kraju proizvodnih obratov, določbe o pravicah intelektualne lastnine in plačilih ter o dostopu do časovnice dobav cepiva, navajajo v Bruslju.
Na komisiji so zapisali še, da si pridržujejo pravne možnosti. Za pritožbo na sodbi imajo sicer dva meseca in deset dni časa.
V politični skupini Zelenih, ki so vložili eno od tožb, so pozdravili odločitev Sodišča EU. »Pomembno je, da je sodišče potrdilo pomen preglednosti, saj je ta ključna za boj proti skepticizmu do cepiv in nezaupanju državljanov v javne institucije,« je povedala evroposlanka Zelenih Kim van Sparrentak.
Sodbi se nanašata na pogodbe, sklenjene med komisijo in različnimi farmacevtskimi podjetji v letih 2020 in 2021. Njihova vrednost je po navedbah sodišča znašala okoli 2,7 milijarde evrov, omogočile pa so naročilo več kot milijarde odmerkov cepiva proti covidu-19.
Evropska komisija je sicer prvo pogodbo o dobavi cepiva proti covidu-19 v imenu držav članic podpisala avgusta 2020 z britanskim farmacevtskim podjetjem AstraZeneca. Pogodbe je sklenila s skupno osmimi proizvajalci cepiva za dobavo do 4,2 milijarde odmerkov. Po podatkih, objavljenih na spletni strani komisije, s konca avgusta lani so članice prejele 1,5 milijarde odmerkov cepiva, cepljenih pa je bilo 82,5 odstotka odraslega prebivalstva EU.
Očitki o nepreglednosti
Pri tem sta se komisija in njena predsednica Ursula von der Leyen soočali z očitki o nepreglednosti. Objavili so namreč pogodbe s počrnjenimi deli, tako da na primer niso bili razvidni podatki o cenah cepiv.
Nemška političarka, ki jo v četrtek v Evropskem parlamentu čaka glasovanje o vnovičnem imenovanju na položaj predsednice Evropske komisije, se z očitki o nepreglednosti sooča tudi zaradi domnevnega dogovarjanja o nakupu cepiv z direktorjem ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer Albertom Bourlo prek sporočil SMS.
