Če bi dinozavri preživeli, ne bi bilo vina

Grozdje ima že tisočletja pomembno vlogo v življenju ljudi. Omogočilo je pridelavo vina, ki je bilo izjemno pomembno že za naše prednike, omembo te pijače zasledimo celo v Svetem pismu. A vina oziroma bolje rečeno grozdja ne bi bilo, če bi se po svetu še vedno sprehajali dinozavri, je razkrila nedavna raziskava. Strokovnjaki so namreč v več državah Južne Amerike odkrili ostanke fosiliziranih grozdnih pečk, starih 60 milijonov let, v Indiji pa še šest milijonov let starejšo. Ravno pred 66 milijoni let je v Zemljo tudi udaril ogromni asteroid, ki je z njenega površja izbrisal eno največjih skupin živali, ki je kdaj živela na našem planetu.

Kot pojasnjujejo strokovnjaki, je izumrtje tako velike skupine živali omogočilo življenje in razvoj drugim vrstam živih bitij, predvsem tistim, ki prej niso imele priložnosti uspevati, rasti in se razvijati, saj so jih sproti uničevali dinozavri.

»Odkritje teh pečk je nadvse pomembno, ker dokazuje, da se je trta po svetu začela širiti šele po izumrtju dinozavrov. Ko se pogovarjamo o tem dogodku, o uničenju, ki ga je za seboj pustil asteroid, v glavnem govorimo o dinozavrih, saj so to bila največja živa bitja, ki jih je doletelo izumrtje, a ne smemo pozabiti, da je udarec asteroida močno vplival tudi na druge vrste, in ne na vse negativno. Gozdovi po svetu so se resetirali, kot radi rečemo, brez kopice naravnih sovražnikov se je razbohotilo ogromno rastlin, ki sicer ne bi preživele do današnjih dni, razvile pa so se tudi nove,« je pojasnila paleobotaničarka in vodja raziskave Fabiany Herrera, ki je pred tem preučevala že grozdne pečke, ki so jih našli v Indiji in veljajo za najstarejše. »Starost pečk, ki so jih našli v Indiji, sovpada z izumrtjem dinozavrov in zanimalo me je, kaj se je dogajalo po tem, kako hitro in kako daleč se je trta širila po svetu. S tem novim odkritjem vidimo, da so se rastline po izumrtju začele zelo hitro širiti, kar se ne bi zgodilo, če bi dinozavri takrat še živeli,« je dodala navdušena Herrerova, ki se je na misijo, da najde najstarejše grozdje na zahodni polobli, podala še za časa študija: »Vsi vemo, kako pomembno vlogo je igralo grozdje v človeški zgodovini, to je ena bistvenih rastlin, ki so jih naši predniki kultivirali, zato me je vedno fasciniralo. Ker pa se mehko tkivo ne fosilizira, grozde pečke pa so zelo male, gre za iskanje igle v kopici sena.«

Herrerova tako ni mogla verjeti očem, ko sta s kolegico raziskovalko v Kolumbiji naleteli na fosilizirane pečke. Ostanki so bili drobceni, a oblika in velikost ter druge karakteristike so vse bile prave, da gre res za grozdno pečko, pa sta raziskovalki potrdili v laboratoriju, kjer sta več mesecev preučevali notranjo strukturo pečke, nato pa z drugimi testi odločili še starost fosila.