»Če poči jez na Neretvi, nas čaka katastrofa! Vsa naselja do Jadranskega morja bodo izginila«
Ne vzdržujejo strug, ne skrbijo za odvoz smeti, sekajo gozdove, gradijo naselja ob vznožjih velikih gora, ne razumejo pomena prostorskega načrtovanja in tudi bistvene vrednosti prostora za podnebje, državo in njeno prebivalstvo. To je nekaj ključnih razlogov, zakaj Bosna in Hercegovina žal znova šteje mrtve – po zadnjih podatkih je kataklizma v Donji Jablanici in okolici terjala 20 življenj, z obličja zemlje izbrisala cela naselja in sprožila plaz pomoči in sočutja iz vse Evrope.
A čeprav so posnetki iz Jablanice šokantni, je bil scenarij pričakovan in nanj že leta opozarjajo najrelevantnejši strokovnjaki. Eden od njih je akademik Muriz Spahić, strokovnjak s področja hidrologije in geografije, ustanovitelj Društva geografov Bosne in Hercegovine ter nekdanji dekan in profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UNSA, ki za Večernji list odgovarja na ključna vprašanja, ki se porajajo po katastrofi, ki se je zgodila, in svari pred kritičnimi točkami, ki bi lahko v prihodnosti doživele usodo Jablanice. Skrbi ga zlasti zgornje porečje reke Neretve zaradi velikega števila hidroelektrarn.
»Vsa hidrotehnična dela na tem delu izjemno ogrožajo naselja v dolini Neretve vse do njenega izliva v Jadransko morje. Za trenutek si predstavljajmo scenarij, da se v zgornjem porečju reke Neretve do 53 m visoke hidroakumulacije Ulog v kratkem času nekaj ur ali enega dneva nabere polletna povprečna letna količina padavin nad 1000 mm na kvadratni meter in pade iz bazena v hidroakumulacijo, katere jez je zgrajen na nestabilnem terenu, prepredenem s prelomi.
Kaj bi se zgodilo na poti do ustja, si sploh ne moremo predstavljati. Ta scenarij ni nemogoč, vendar ne vemo, kdaj se lahko zgodi. Podobne težave lahko nastanejo pri projektu Gornji horizonti v porečju Neretve, ki predvideva, da se pritočne vode Neretve v kraškem porečju preusmerijo skozi niz kraških polj proti Trebišnjici,« opozarja akademik Spahić in poudarja, da hudourniške poplave niso novost, v Bosni in Hercegovini so se zgodile v Sarajevu v mestni četrti Bistrik pod Trebevićem v 19. stoletju, tudi pred desetimi leti, ko so prinesle uničujoče posledice na Željeznem polju, ceste in naselja pa je zasul hudourniški nanos. Podnebne spremembe prispevajo k katastrofam, vendar niso edini vzrok.
Običajno državljani, ko nimajo aktualnih tem za pogovor, načnejo teme o podnebnih spremembah in vremenskih ujmah, saj verjamejo, da so vse ustvarili oni in da se bo z njihovim izginotjem vse končalo. V Bosni in Hercegovini so tako kot povsod neurja z veliko materialno škodo in človeškimi žrtvami. Danes pa obstajajo analize podnebnih sprememb in vemo, da se te kažejo v splošnem povišanju temperatur, spremembi trajanja podnebnih sezon v določenih meteoroloških razmerah, ki spodbujajo hitre vremenske spremembe z izrazitimi vremenskimi pojavi, predvsem padavinami.
Pomen prostorskega načrtovanja
»Za hudourniški proces, predvsem tistega v porečju Neretve okoli naselja Jablanica, na desni strani doline, kjer se začne kanjon Neretve, so značilni izjemno veliki padci prek 60 stopinj. Pronicanje padavinske vode v karbonatnih pobočjih je zaradi odsotnosti prsti in gostote vrtač izjemno nizko. Zaradi tega so kraška pobočja brezvodna in neporaščena z gostim rastlinjem. Problem je, trdi stroka, prezazidanost ob vznožju gora, a tudi očitna ignoranca posameznikov, ki jim je v BiH zaupano prostorsko načrtovanje.
Zelo me je strah skromnega znanja večine prebivalcev, predvsem pa tistih, ki imajo oblast, o delovanju naravnih sistemov, saj od njih ni mogoče pričakovati ukrepanja za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč. In marsikaj se da narediti. Najprej je treba razviti zavedanje, da ima lahko vse, kar se počne v geografskem okolju, negativne posledice. Poplave nastanejo na vzdolžnih profilih, ki jih lahko zasuje odpadek, ki iz teh smeti ustvarja čepe, zato se nabrekla voda kopiči, s tem se povečuje pritisk na te čepe, jih vrta in povečuje globinska in bočna erozija, erozivni material pa se prenaša v nižje nadmorske višine, kar povzroča hudourniške poplave. Prihajajo hitro in povzročajo katastrofalne posledice za prebivalstvo in naselja.
Strokovnjaki so, a jih ni mogoče zaposliti
Kot je univerzitetni profesor ugotovil, obstaja potreba po strokovnjakih za regionalno in prostorsko načrtovanje, ki bi poleg državnih in kantonalnih resorjev delovali tudi na ravni lokalnih skupnosti oziroma občin. »Na fakulteti sem uvedel posebno smer za izobraževanje teh strokovnjakov, izkazalo se je, da je bila ta zamisel povsem upravičena, saj nekatera naselja nikoli ne bi bila zgrajena na trenutnih lokacijah. Entitetske in kantonalne vlade ter resorna ministrstva sem opozarjal na številne hidroekološke probleme, a brez odziva, strokovnjake, ki jih izobražujemo, pa je zelo težko zaposliti na oddelkih,« je pojasnil profesor s Fakultete za naravoslovje in matematiko v Sarajevu, poroča vecernji.hr.
