VESOLJE
Če so na Marsu vulkani, je morda tudi življenje (FOTO)
Strokovnjaki domnevajo, da je planet še vedno aktiven. V zadnjih letih so zaznali dva potresa.
Odpri galerijo
Sonda InSight je na njem pristala pred tremi leti.
Nove ugotovitve kažejo, da bi bil Mars še vedno lahko vulkansko aktiven, tamkajšnji vulkani pa da so v zadnjih 50.000 letih, kar je tako rekoč moderna zgodovina, izbruhnili že večkrat. Tako vsaj navaja študija raziskovalcev Univerze v Arizoni ter Lunarnega in Planetarnega laboratorija in znanstvenega inštituta, ki je povezan z omenjeno univerzo. S pomočjo več satelitov, ki krožijo okrog Marsa, so namreč odkrili še neznane vulkanske nanose, najmlajše doslej, izsledki študije pa so bili objavljeni v strokovni reviji Icarus. Večina vulkanov na rdečem planetu je sicer bruhala pred tremi ali štirimi milijardami let.
Posledica vulkanskega izbruha je tudi skoraj 13 kilometrov širok krater, obdan z gladko temno kamnino, ki obdaja 32 kilometrov dolgo vulkansko razpoko. Te kamnine so drugačne od česar koli drugega na tem območju, pravzaprav kar na celotnem Marsu, in bolj spominjajo na kamnine, ki so ostale za starejšimi vulkanskimi izbruhi na Luni in Merkurju, raziskovalci pa so na njih opazili celo tanko plast pepela. Ta geološka posebnost, ki so jo odkrili raziskovalci, bi lahko imela veliko novejši datum nastanka kot večina preostalih na Marsu. Obstaja tudi možnost, da gre za povsem običajne nanose, ki jih je bilo nekoč na planetu veliko, a jih je sčasoma uničila erozija ali zakril prah.
Kraj enega zadnjih izbruhov vulkana na Marsu je po ocenah strokovnjakov 1600 kilometrov oddaljen od kraja pristanka stacionarnega pristajalnega modula robotske sonde InSight, ki že od leta 2018 preučuje tudi potresno aktivnost planeta. Doslej je zaznala dva, oba sta imela središče na območju, imenovanem Cerberus Fossae. Raziskovalci sklepajo, da bi bila lahko oba potresa posledica premikanja magme pod površino planeta.
Vulkanska aktivnost pa veča možnosti, da je pod površjem planeta v nedavni preteklosti obstajalo življenje. Z dviganjem magme in drugega materiala, tudi vode, na površino bi namreč lahko nastale idealne razmere za razvoj preprostih mikroorganizmov. Po ocenah strokovnjakov naj bi pred približno 20 milijoni let zaradi vulkanske aktivnosti na površje izbruhnilo tudi ogromno vode, ki je območje poplavila.
Vroča voda je stopila led na površini, nastalo je še več vode, ki pa je ob stiku z magmo izparela in ustvarila razmere, v katerih bi lahko nastalo življenje.
Strokovnjaki domnevajo, da bi lahko zadnji oziroma najmlajši izbruh vulkana ustvaril krater, imenovan Zunil, ki je geološko prav tako eden mlajših na planetu. O tem, kako je nastal, sicer obstajata dve teoriji. Po prvi naj bi bil krater posledica padca meteorja ali podobnega nebesnega telesa, po drugi pa naj bi takšen padec povzročil izbruh vulkana, ta pa je nato ustvaril krater.
Da Mars ni tako miren in neaktiven planet, kot smo nekoč mislili, dokazuje tudi dejstvo, da je veliko umetnih satelitov, ki krožijo okrog planeta, pa tudi Curiosity, ki po njegovi površini zbira vzorce kamnin in druge informacije, zaznalo povečano prisotnost metana, ki bi lahko nastal zaradi vulkanske aktivnosti na planetu. Ko so strokovnjaki prvič zaznali sledi metana, je bil to velik dogodek, na Zemlji ta plin namreč proizvajajo živa bitja, a hitro so ugotovili, da na Marsu ni tako, saj je metan v ozračje uhajal izpod skalne gmote, kje je nekoč davno zamrznil in nato postopoma uhajal skozi razpoke.
Z dviganjem magme in drugega materiala na površino bi lahko nastale idealne razmere za razvoj preprostih mikroorganizmov.
Posledica vulkanskega izbruha je tudi skoraj 13 kilometrov širok krater, obdan z gladko temno kamnino, ki obdaja 32 kilometrov dolgo vulkansko razpoko. Te kamnine so drugačne od česar koli drugega na tem območju, pravzaprav kar na celotnem Marsu, in bolj spominjajo na kamnine, ki so ostale za starejšimi vulkanskimi izbruhi na Luni in Merkurju, raziskovalci pa so na njih opazili celo tanko plast pepela. Ta geološka posebnost, ki so jo odkrili raziskovalci, bi lahko imela veliko novejši datum nastanka kot večina preostalih na Marsu. Obstaja tudi možnost, da gre za povsem običajne nanose, ki jih je bilo nekoč na planetu veliko, a jih je sčasoma uničila erozija ali zakril prah.
Kraj enega zadnjih izbruhov vulkana na Marsu je po ocenah strokovnjakov 1600 kilometrov oddaljen od kraja pristanka stacionarnega pristajalnega modula robotske sonde InSight, ki že od leta 2018 preučuje tudi potresno aktivnost planeta. Doslej je zaznala dva, oba sta imela središče na območju, imenovanem Cerberus Fossae. Raziskovalci sklepajo, da bi bila lahko oba potresa posledica premikanja magme pod površino planeta.
Več možnosti za življenje
Vulkanska aktivnost pa veča možnosti, da je pod površjem planeta v nedavni preteklosti obstajalo življenje. Z dviganjem magme in drugega materiala, tudi vode, na površino bi namreč lahko nastale idealne razmere za razvoj preprostih mikroorganizmov. Po ocenah strokovnjakov naj bi pred približno 20 milijoni let zaradi vulkanske aktivnosti na površje izbruhnilo tudi ogromno vode, ki je območje poplavila.
O nastanku kraterja Zunil obstajata dve teoriji. FOTOGRAFIJE: Nasa
Vroča voda je stopila led na površini, nastalo je še več vode, ki pa je ob stiku z magmo izparela in ustvarila razmere, v katerih bi lahko nastalo življenje.
Strokovnjaki domnevajo, da bi lahko zadnji oziroma najmlajši izbruh vulkana ustvaril krater, imenovan Zunil, ki je geološko prav tako eden mlajših na planetu. O tem, kako je nastal, sicer obstajata dve teoriji. Po prvi naj bi bil krater posledica padca meteorja ali podobnega nebesnega telesa, po drugi pa naj bi takšen padec povzročil izbruh vulkana, ta pa je nato ustvaril krater.
S pomočjo več satelitov, ki krožijo okrog Marsa, je raziskovalcem uspelo odkriti še neznane vulkanske nanose, najmlajše doslej.
Da Mars ni tako miren in neaktiven planet, kot smo nekoč mislili, dokazuje tudi dejstvo, da je veliko umetnih satelitov, ki krožijo okrog planeta, pa tudi Curiosity, ki po njegovi površini zbira vzorce kamnin in druge informacije, zaznalo povečano prisotnost metana, ki bi lahko nastal zaradi vulkanske aktivnosti na planetu. Ko so strokovnjaki prvič zaznali sledi metana, je bil to velik dogodek, na Zemlji ta plin namreč proizvajajo živa bitja, a hitro so ugotovili, da na Marsu ni tako, saj je metan v ozračje uhajal izpod skalne gmote, kje je nekoč davno zamrznil in nato postopoma uhajal skozi razpoke.
