2,4 MILIJONA LET
Celotna Afrika je zibelka človeštva
Najdba iz Alžirije spreminja naše dojemanje zgodovine. Verjeli smo, da ljudje izviramo iz Vzhodne Afrike.
Odpri galerijo
Na kosteh so vidne sledi orodja. FOTO: Science
ALŽIR – Predniki sodobnega človeka so se naselili v Severni Afriki veliko prej, kot smo bili prepričani. Znanstveniki so v Alžiriji našli artefakte in živalske kosti s sledmi kamnitega orodja, stare od 1,9 do 2,4 milijona let. Dolgo smo verjeli, da so se zgodnji predniki razvili zgolj v Vzhodni Afriki, zdaj pa kaže, da so bili bistveno bolj razširjeni, nekateri so celo hodili po Sahari.
Najstarejša oblika kamenega orodja sega 2,6 milijona let v preteklost, našli so ga v etiopski Goni. »Dokazi iz Alžirije so spremenili poglede na Vzhodno Afriko kot zibelko človeštva,« je povedal vodja raziskave dr. M. Sahnouni. »V resnici je zibelka človeštva celotna Afrika.«
Izkopano orodje je izdelano iz lokalnega apnenca in kremena, naši predniki so ga verjetno nabirali v strugi reke, ki je vmes presahnila. Iz kamenja so izdelovali vrsto različnih orodij. Najdene kosti pripadajo različnim živalim, ki so živele v stepi, od slonov, konj do hijen in divjih antilop. Ni še jasno, ali so bili lovci, nedvomno pa so znali priti do mesa, bili so mrhovinarji. Glede na oddaljenost Alžirije od dozdajšnjih najdišč so se pojavile hipoteze, da se je človek zelo hitro širil, možna je tudi razlaga, da smo se razvili na različnih koncih hkrati. Zdaj bodo podrobneje pregledali miocenska in plio-pleistocenska najdišča na drugih koncih Afrike.
Ljudje smo se razvili na različnih koncih Afrike.
Najstarejša oblika kamenega orodja sega 2,6 milijona let v preteklost, našli so ga v etiopski Goni. »Dokazi iz Alžirije so spremenili poglede na Vzhodno Afriko kot zibelko človeštva,« je povedal vodja raziskave dr. M. Sahnouni. »V resnici je zibelka človeštva celotna Afrika.«
Kameno orodje so izkopali v Ain Boucheritu. FOTO: Science
Izkopano orodje je izdelano iz lokalnega apnenca in kremena, naši predniki so ga verjetno nabirali v strugi reke, ki je vmes presahnila. Iz kamenja so izdelovali vrsto različnih orodij. Najdene kosti pripadajo različnim živalim, ki so živele v stepi, od slonov, konj do hijen in divjih antilop. Ni še jasno, ali so bili lovci, nedvomno pa so znali priti do mesa, bili so mrhovinarji. Glede na oddaljenost Alžirije od dozdajšnjih najdišč so se pojavile hipoteze, da se je človek zelo hitro širil, možna je tudi razlaga, da smo se razvili na različnih koncih hkrati. Zdaj bodo podrobneje pregledali miocenska in plio-pleistocenska najdišča na drugih koncih Afrike.
