ZANIMIVA KARIERA
Čeprav je pravnica, raje prodaja hamburgerje
Ko je njen oče zbolel, je začela pomagati v družinski restavraciji. Po diplomi je ugotovila, da dolge ure sedenja v pisarni niso zanjo.
Odpri galerijo
Čeprav se je Novozelandka Lauren McAuslin precej namučila med šolanjem, da je dokončala pravno fakulteto, pa se je, potem ko je v roke dobila diplomo, odločila, da je pravniški poklic le ne veseli tako zelo, kot je mislila, zato je raje šla po stopinjah staršev ter kupila franšizo ene najbolj znanih restavracij s hitro prehrano na svetu. Pri komaj 34 letih je postala najmlajša lastnica franšizne restavracije na Novi Zelandiji. Podjetna mladenka, ki je v tem času kupila že drugo restavracijo, zasluži slabih deset milijonov evrov na leto, svoje odločitve, da se umakne iz pravniških voda, pa prav nič ne obžaluje. »Ko sem bila stara 22 let, je oče zbolel in prevzela sem njegovo delo v lokalnem McDonald'su. Bila sem mlada in neizkušena, nenadoma sem na enem vodilnih položajev nadomestila očeta in ljudje so se name obračali za nasvete glede poslovanja, o čemer do takrat nisem imela pojma. A začela sem spoznavati delo, poslovanje in počasi sem ga vzljubila,« je povedala McAuslinova, ki je priznala, da so jo sošolci na fakulteti pogosto dražili zaradi njenega dodatnega dela, sploh ko se je odločila, da se mu po diplomi povsem posveti.
»Gledala sem sošolce, ki so vsi po vrsti dobili pisarniške službe, kjer so garali od šestih zjutraj do enajstih zvečer. Bili so pod neznanskim stresom in ni bilo videti, da bi jih delo, za katero so s tako mučili, sploh veselilo,« je dejala gostinka, ki priznava, da se sama v službi zelo zabava. »Družim se s preostalimi zaposlenimi, skupaj se smejimo in zabavamo. Seveda tudi trdo delamo, a si dneve popestrimo s šalami. Moje delo ni zgolj pisarniško, tudi za prodajni pult grem, da razbijem monotonijo, in tega ne bi menjala za nobeno delo v pisarni,« še pravi Lauren.
2 restavraciji ji prineseta slabih deset milijonov evrov na leto.
»Gledala sem sošolce, ki so vsi po vrsti dobili pisarniške službe, kjer so garali od šestih zjutraj do enajstih zvečer. Bili so pod neznanskim stresom in ni bilo videti, da bi jih delo, za katero so s tako mučili, sploh veselilo,« je dejala gostinka, ki priznava, da se sama v službi zelo zabava. »Družim se s preostalimi zaposlenimi, skupaj se smejimo in zabavamo. Seveda tudi trdo delamo, a si dneve popestrimo s šalami. Moje delo ni zgolj pisarniško, tudi za prodajni pult grem, da razbijem monotonijo, in tega ne bi menjala za nobeno delo v pisarni,« še pravi Lauren.