Čez nekaj let se bomo znova sprehodili po Luni
Nasa izbira najprimernejšo lunarno vesoljsko ladjo. Med razvijalci je tudi Muskov SpaceX.
Odpri galerijo
Z leve projekti družb Dynetics, SpaceX in Blue Origin FOTO: Nasa
Pred dnevi je Nasa objavila svoje mnenje in oceno predloga treh različnih vesoljskih družb, ki vsaka na svoj način razvijajo lunarno vesoljsko ladjo, ki bi omogočila vrnitev človeka na Luno.
Gre za družbe SpaceX, Blue Origin in Dynetics, ki so skupno dobile 967 milijonov dolarjev (896 milijonov evrov) za nadaljnji razvoj programa, ki bo do konca leta 2024 človeka znova popeljal na Luno. Vsako od plovil, ki jih družbe razvijajo vsaka na svoj način, bo z Zemlje letelo brez posadke, v Lunini orbiti pa se bo srečalo z vesoljsko ladjo Orion, ki jo bo tja predhodno poslala velika in močna satelitska nosilna raketa SLS.
Nasa načrtuje, da bo v prihodnjih letih samo za razvoj lunarne vesoljske ladje porabila 18,4 milijarde dolarjev, kar je več kot 17 milijard evrov), že sam program Artemida, kakor so poimenovali razvoj plovil, naj bi stal skoraj dvakrat več. Nasa seveda računa tudi na komercialni prispevek vesoljskih družb, ki bodo sodelovale pri programu, uresničitev načrta pa bo odvisna tudi od ameriškega kongresa.
Družba Blue Origin je dobila 60 odstotkov vseh sredstev ali 579 milijonov dolarjev (536 milijonov evrov). Več kot polovico manj je dobila družba Dynetics, SpaceX pa se bo moral znajti s 135 milijoni dolarjev (125 milijonov evrov). Sredstva naj bi zadostovala za obdobje desetih mesecev, ko bo vsaka družba kar se da natančno proučila predloge, zamisli in načrte, Nasa pa bo njihovemu napredku seveda ves čas sledila in se predvidoma prihodnje leto odločila, kateri predlog bo najmanj primeren. Preostala dva bo podprla, lahko pa se zgodi, da bo podprla vse tri.
Družba Blue Origin v sodelovanju z Lockheed Martinon, Northop Grummanon in podjetjem Draper razvija plovilo, ki bo imelo tri stopnje, in sicer: prehodno, namenjeno spuščanju iz višje Lunine orbite v nižjo, pristajalno in vzletno. Vse tri lahko v Lunino orbito pošljejo ločeno z raketo New Glenn, ki jo še razvijajo, ali Vulcan Centaur, ki je prav tako še v razvoju, in samodejno sestavijo v Lunini orbiti.
Družba Dynetics bi izstrelila eno samo strukturo, ki bi omogočala pristanek in vzlet z Lune, prav tako bi njihovo plovilo astronavtom omogočalo enotedensko bivanje. Tudi ta sistem bi do Lunine orbite lahko poletel v več delih na krovu manjših raket ali v celoti na krovu rakete velikanke SLS. Družba SpaceX je medtem Nasi ponudila različico vesoljske ladje Starship, ki je seveda primerno prirejena za lunarne polete in je edina, ki je predstavljena v enostopenjski različici.
Po marsičem bi Starship prekašal konkurenco, predvsem glede prenosa tovora, a realizacija zapletenega plovila v tako hitrem času, kot ga predvideva Nasa, je v tem primeru pod velikim vprašajem.
Leta 1969 so astronavti na površju Lune pustili svoje odtise. FOTO: REUTERS
Gre za družbe SpaceX, Blue Origin in Dynetics, ki so skupno dobile 967 milijonov dolarjev (896 milijonov evrov) za nadaljnji razvoj programa, ki bo do konca leta 2024 človeka znova popeljal na Luno. Vsako od plovil, ki jih družbe razvijajo vsaka na svoj način, bo z Zemlje letelo brez posadke, v Lunini orbiti pa se bo srečalo z vesoljsko ladjo Orion, ki jo bo tja predhodno poslala velika in močna satelitska nosilna raketa SLS.
Nasa načrtuje, da bo v prihodnjih letih samo za razvoj lunarne vesoljske ladje porabila 18,4 milijarde dolarjev, kar je več kot 17 milijard evrov), že sam program Artemida, kakor so poimenovali razvoj plovil, naj bi stal skoraj dvakrat več. Nasa seveda računa tudi na komercialni prispevek vesoljskih družb, ki bodo sodelovale pri programu, uresničitev načrta pa bo odvisna tudi od ameriškega kongresa.
2024. leta naj bi človek spet stopil na Luno.
Družba Blue Origin je dobila 60 odstotkov vseh sredstev ali 579 milijonov dolarjev (536 milijonov evrov). Več kot polovico manj je dobila družba Dynetics, SpaceX pa se bo moral znajti s 135 milijoni dolarjev (125 milijonov evrov). Sredstva naj bi zadostovala za obdobje desetih mesecev, ko bo vsaka družba kar se da natančno proučila predloge, zamisli in načrte, Nasa pa bo njihovemu napredku seveda ves čas sledila in se predvidoma prihodnje leto odločila, kateri predlog bo najmanj primeren. Preostala dva bo podprla, lahko pa se zgodi, da bo podprla vse tri.
Družba Blue Origin v sodelovanju z Lockheed Martinon, Northop Grummanon in podjetjem Draper razvija plovilo, ki bo imelo tri stopnje, in sicer: prehodno, namenjeno spuščanju iz višje Lunine orbite v nižjo, pristajalno in vzletno. Vse tri lahko v Lunino orbito pošljejo ločeno z raketo New Glenn, ki jo še razvijajo, ali Vulcan Centaur, ki je prav tako še v razvoju, in samodejno sestavijo v Lunini orbiti.
Družba SpaceX je Nasi ponudila različico vesoljske ladje Starship, ki je seveda primerno prirejena za lunarne polete.
Družba Dynetics bi izstrelila eno samo strukturo, ki bi omogočala pristanek in vzlet z Lune, prav tako bi njihovo plovilo astronavtom omogočalo enotedensko bivanje. Tudi ta sistem bi do Lunine orbite lahko poletel v več delih na krovu manjših raket ali v celoti na krovu rakete velikanke SLS. Družba SpaceX je medtem Nasi ponudila različico vesoljske ladje Starship, ki je seveda primerno prirejena za lunarne polete in je edina, ki je predstavljena v enostopenjski različici.
Po marsičem bi Starship prekašal konkurenco, predvsem glede prenosa tovora, a realizacija zapletenega plovila v tako hitrem času, kot ga predvideva Nasa, je v tem primeru pod velikim vprašajem.
